»

Zoom se je poravnal za 85 milijonov dolarjev

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je odobrilo lani predlagano poravnavo podjetja Zoom v kolektivni tožbi, ki so jo zoper podjetje vložili posamezniki in več organizacij zaradi vdorov nepovabljenih v sestanke. Podjetje bo plačalo 85 milijonov dolarjev in uvedlo več sprememb, ki bodo podobne incidente preprečile. Da bo poravnava potrjena, je bilo jasno že oktobra ob načelnem pozitivnem mnenju.

Poravnava pokriva 14 kolektivnih tožb, ki so bile vložene med marcem in majem 2020, ko se je epidemija začela in je bilo videosestankovanje prek Zooma manj uveljavljeno kot danes. Pritožniki so se sklicevali na več incidentov, ko so nepovabljeni vdrli v videosestanke in jih nadlegovali z neprimernimi komentarji in posnetki. Zatrjevali so kršitev pravice do zasebnosti.

Pojav se imenuje zoombombing in je bil pogost v začetku, ko je bila večina sestankov dosegljiva brez kode. Nepridipravi naj bi v nekaterih primerih tudi prevzeli nadzor nad sestanki in "ugrabili" zaslone sodelujočih, ki so morali gledati...

0 komentarjev

Italijanska vojska prehaja na LibreOffice

Europa.eu - Italijansko ministrstvo bo naslednja velika evropska javna služba, ki bo prestopila na odprtokodno programsko opremo. Kot poroča Evropska komisija, bo do konca leta 2016 italijansko obrambno ministrstvo na 150.000 računalnikov namestilo LibreOffice namesto plačljivega Microsoftovega paketa, kar bo drugi največji prehod na odprto kodo v Evropi.

Pri prehodu bo sodelovala nevladna organizacija LibreItalia, ki je od letos tudi članica Open Source Initiative. LibreItalia, v kateri je 200 aktivnih članov, se ukvarja s promocijo odprtokodne programske opreme in formata ODF (Open Document Format) v Italiji. Pri najnovejšem prehodu bo LibreItalia skrbela za usposabljanje posameznikov v različnih vejah ministrstva in vojske,...

35 komentarjev

Toulouse s prehodom na LibreOffice privarčeval milijon evrov

Slo-Tech - Oblasti v četrtem največjem francoskem mestu Toulouse so s prehodom na odprtokodno programsko opremo v zadnjih treh letih privarčevale milijon evrov, pišejo na straneh Evropske komisije.

Pod tedanjim županom Pierrom Cohenom so leta 2011 sprejeli odločitev, da začno prehod na odprto kodo in se pridružijo organizaciji April za promocijo in zaščito odprte kode. Cohen pojasnjuje, da Toulouse leta 2008, ko je zasedel župansko mesto, ni imel izdelane javne digitalne politike. Kot informatik po izobrazbi se je odločil to spremeniti. Takrat so vsi računalniki v lokalni javni upravi, teh je bilo deset tisoč, poganjali Windows in Office.

Erwane Monthubert, ki je bila v tem mandatu (2008-2014) odgovorna za IT, pojasnjuje, da niso bili a priori proti...

76 komentarjev

Švicarska IT podjetja neuspešna pri oviranju odprtokodne iniciative zveznega vrhovnega sodišča

Prosta dosegljivost sodnih odločb v imenu ljudstva, vključno z nižjestopenjskimi sodišči, bi v veliko pomagala državljanom in novinarjem pri soodločanju o njihovi prihodnosti. Njihovo skrivanje v sodnih spisih oz. prodaja v okviru zasebnih baz pa pač ne.

vir: Wikipedia
The H - Švicarsko zvezno vrhovno sodišče (Bundesgericht) je še junija letos kanilo izdati svoj lastni sistem za upravljanje dokumentov OpenJustitia pod odprtokodno licenco GNU GPL3. V njem je mogoče najti vse njihove odločitve od leta 1970 naprej, z odprtjem kode pa bi omogočili njihovo uporabo tudi na nižjih sodiščih oz. sodiščih v sosednjih državah. To se ni zdelo pretirano pošteno IT podjetjem, ki so že ponujala svoje (ustrezno drage) rešitve za upravljanje s sodnimi dokumenti, zato s pritožbo blokirala izdajo kode.

Prvo se je izjasnil ponudnik IT rešitev za pravosodje Weblaw. Navrgli so nekaj očitkov o neutemeljenem razmetavanju državnega denarja, češ da bi "bilo primerneje, če bi se Sodišče namesto z vodenjem...

8 komentarjev

Oracle napovedal konec komercialne različice OpenOffice.org

Delo na prosti različici LibreOffice poteka pod okriljem fundacije 'The Document Foundation', katere vodilni podporniki so Novell, Google, Canonical in RedHat, zdaj pa naj bi se uradno pridružil še Oracle. Ubuntu je sicer že začel distribuirati LibreOffice namesto OpenOffice.

Slo-Tech - Oracle je s prevzemom podjetja Sun Microsystems pred dobrim letom dodobra razburkal odprtokodno skupnost, ki jo je (upravičeno) skrbelo, ali bo tudi novi lastnik tako radodaren do odprtokodnih projektov - npr. Java, MySQL, OpenOffice.org - kot je bil dobri stari Sun. Strahovi pred komercializacijo so se izkazali za upravičene in tako Java (z Apachejevim Project Harmony) kot tudi OpenOffice.org (s projektom LibreOffice) sta hitro dobili svoj community-based klon.

Vzporedno delo na tako velikem projektu, kot je pisarniški produkt OpenOffice, je vodilo do številnih manjših, a pomembnih razlik med uradno izdajo OpenOffice in odprtokodno kopijo LibreOffice. Vsaka je imela nekaj zmogljivosti, ki si jih je uporabnik želel , in ga s tem postavila pred nepotrebno odločitev. No,...

6 komentarjev

Švicarsko vrhovno sodišče zavrnilo odprtokodne rešitve

Slo-Tech - Medtem ko slovenska državna uprava načrtuje prehod na oprto kodo za kar 80% računalnikov do leta 2015, or so we hope, Švicarji ostajajo zvesti Microsoftu. Njihov Zvezni urad za stanovanja in logistiko pri Ministrstvu za finance je lani podaljšal pogodbo za dobavo programske opreme z Microsoftovim zastopnikom za 32 milijonov evrov (oz. slabih 50 tisočakov na vsakega od 670 zaposlenih), seveda brez javnega vabila k dajanju ponudb. Povabljeni so bili le dotedanji dobavitelji, kar sicer tudi pri nas ni sporno.

Na odločitev se je pritožilo kar 18 odprtokodnih dobaviteljev, vendar jih je julija lani upravno sodišče zavrnilo, ker naj ne bi imeli pravnega interesa. Po besedah sodišča bi se lahko pritožili le dobavitelji Microsoftove opreme, saj je razpis (v skladu z odločitvijo tamkajšnje vlade) povpraševal zanjo, odprtokodni ponudniki pa sploh niso v položaju, da bi jo dobavili. S tem se je sodišče izognilo odločanju o vprašanju, ali je odločitev za Microsoftovo opremo pravilna.

Par...

17 komentarjev

Švica prepovedala zbiranje IP-naslovov piratov

Slo-Tech - Švicarsko zvezno vrhovno sodišče je včeraj s tremi glasovi za in dvema proti razsodilo, da so dejanja podjetja Logistep AG, ki zbira IP-naslove uporabnikov protokola torrent za deljenje avtorsko zaščitenih datotek, nezakonita. Postopek je na zvezno sodišče pripeljala pritožba zveznega informacijskega pooblaščenca Hanspetra Thüra (Eidgenössische Datenschutz- und Öffentlichkeitsberater), ki se ni strinjal z odločitvijo Zveznega upravnega sodišča (Bundesverwaltungsgericht) A-3144/2008 z dne 27. 5. 2009, ki je dejanja Logistepa označilo kot skladna z zakonodajo o varovanju podatkov.

Logistep počne podobno, kot v ZDA počne US Copyright Group in v Evropi podjetji Guardaley in DtecNet. Obiskuje strani z datotekami za BitTorrent, s spleta prenese nekaj odlomkov avtorsko zaščitene vsebine in hkrati zapisuje IP-naslove vseh, ki iste datoteke prenašajo. Te podatke potem prodajo nosilcem avtorskih pravic, ki jih priložijo svojim tožbam, od sodišča zahtevajo naloge za razkritje identitete in...

21 komentarjev

Vrhovno sodišče ZDA sprejelo pomembno odločitev o zasebnosti na delovnem mestu

Slo-Tech - Kot smo poročali decembra 2009 je Vrhovno sodišče ZDA prvič v svoji zgodovini sprejelo v presojanje primer, ki se nanaša na komunikacijsko zasebnost na delovnem mestu. Šlo je za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti.

Delodajalec je namreč pridobil prepis tekstovnih sporočil iz službenega pagerja dveh pritožnikov, pri čemer se je izkazalo, da so bila sporočila enega izmed pritožnikov v veliki meri zasebne narave ter zelo seksualno eksplicitna.

Maja 2003 so nato pritožniki na okrožno sodišče v Kaliforniji vložili tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti, ki pa ni razsodilo njim v prid. Sledila je pritožba na prizivno sodišče, ki je 18. junija 2009 presodilo, da je v tem primeru šlo za kršitev pravice do zasebnosti v zvezni in kalifornijski ustavi. Sledila je pritožba na Vrhovno sodišče, ki je ugotavljalo ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na...

20 komentarjev

Microsoft vnovič izgubil patentni boj proti i4i

ZDNet - Ameriški urad za patente in blagovne oz. storitvene znamke (U.S. Patent and Trademark Office) je včeraj pritrdil podjetju i4i, ki Microsoftu očita kršenje patentov v povezavi z XML. Microsoft je osporaval, da je patent neveljaven, a je urad potrdil njegovo veljavnost.

Lanskega avgusta je sodišče v Teksasu ugodilo podjetju i4i, ki je zahtevalo prepoved prodaje Microsoftovega Worda, dokler v Redmondu ne odstranijo možnosti .XML, .DOCX ali .DOCM, ki vsebujejo Custom XML, saj je njena implementacija kršila patent 5.787.449. Microsoft se je na razsodbo pritožil in izgubil, zato je od letošnjega januarja naprodaj oskubljena verzija Worda, ki nima XML-urejevalnika. Poleg tega je moral Microsoft plačati 300 milijonov dolarjev odškodnine.

Microsoft ni vrgel puške v koruzo in je poizkusil srečo tudi na ameriškem patentnem uradu, a jih je tudi ta včeraj zavrnil. Microsoftov piarovec Kevin Kutz je odločitev komentiral z besedami, da trdno verjamejo v svoj prav in bodo pravico iskali na...

12 komentarjev

Hud udarec za nevtralnost interneta

vir: MSNBC
MSNBC - Ameriško prizivno sodišče je preglasovalo odločitev ameriške Zvezne komisije za telekomunikacije (FCC) z razsodbo, da FCC nima pristojnosti od ponudnikov širokopasovnega dostopa do interneta (ISP) zahtevati enakopravne obravnave vsega internega prometa, ki teče po njihovi infrastrukturi. Pobudnik je bil ISP Comcast, ki je spodbijal FCC-jevo pristojnost. Soglasna odločitev vseh treh sodnikov je hud udarec za FCC, ki si je prizadeval za uzakonitev zahteve po nevtralnosti interneta, da ne bi telekomunikacijski operaterji in ISP-ji favorizirali nekaterih vsebin na internetu na račun drugih.

...

53 komentarjev

Konec programskih patentov v ZDA?

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

67 komentarjev