New Scientist - Lanskega septembra je potekala ne ena, temveč dve eksperimentalni presaditvi prašičje ledvice v možgansko mrtvega pacienta. Pri novorazkritem posegu pa imamo na voljo recenziran znanstveni članek, ki razkrije nekaj več podrobnosti tako o gensko spremenjenih prašičih kakor o samih rezultatih poskusa, oziroma dejanski ravni tehnologije.

Lansko jesen je nemalo pozornosti vzbudila najava, da so 25. septembra na univerzitetni kliniki Langone Health v New Yorku kirurgi izvedli prav posebne sorte poskus: ledvico gensko spremenjenega prašiča so presadili možgansko mrtvi pacientki, da bi videli, kakšen bo odziv človeškega imunskega sistema in ali so nemara tako spremenjene živali že lahko primerni donorji notranjih organov človeškim pacientom. Na recenzirani članek o poskusu v bistvu še čakamo, saj je šlo prvinsko za medijsko objavo bolnišnice in raziskovalne skupine. Toda zdaj je prišlo na dan, da je le pet dni pozneje, 30. septembra, podoben poskus izvedla ločena skupina raziskovalcev na...

AP News - Pred dobrim tednom dni so ameriški raziskovalci objavili, da so človeku presadili ledvico gensko spremenjenega prašiča - toda pacientka je bila pravzaprav "dihajoče truplo", organ pa so opazovali zunaj telesa. Kljub temu gre za važen korak na poti do rabe živalskih organov za transplantacije.

S staranjem prebivalstva v razvitem svetu vse bolj narašča potreba po organih za presaditev, hkrati pa je z vse višjimi varnostnimi standardi na cestah, deloviščih in drugod vse manj nesreč, ki so doslej v glavnem skrbele za darovalce. Želja po rabi živalskih organov za presaditve v človeka obstaja že več kot stoletje in v določeni meri živali že izkoriščamo. Največ prašiča - od njega pobiramo srčne zaklopke, pa kožo in roženice. Toda pri tem gre zvečine za tkiva, kjer je mogoče žive celice po domače rečeno ubiti, medtem ko notranji organi v stiku s človeškim imunskim sistemom obvezno sprožijo uničujočo reakcijo. Tako je predvsem zaradi sladkorja alfa-1,3-galaktoze, ki ga telesa primatov ne...

Slo-Tech - Teden dni po prvem potrjenem primeru ponovne okužbe s SARS-CoV-2, ki je bila tedaj asimptomatična, raziskovalci poročajo o še enem primeru. Osnutek znanstvenega članka raziskovalcev z Univerze v Nevadi še ni objavljen v reviji The Lancet in še ni bil recenziran (peer review), zato bo treba na dokončno potrditev navedb v njem še nekoliko počakati. Trenutno pa kaže, da se je 25-letnik iz Rena v Nevadi drugih okužil 48 dni po prvem izbruhu bolezni, le da je bilo drugič njegovo stanje resnejše in je moral celo na intenzivno nego.

Da bo pri 25 milijonih okuženih nekaj ljudi virus dobilo večkrat, ni presenetljivo. Imunski odziv je pri vsakem posamezniku drugačen in četudi je proti virusu možno razviti čredno imunost (česar še ne vemo), bo nekaj ljudi ustvarilo prešibak imunski sistem, da bi bili sami zaščiteni. To je v resnici razlog, da se tudi pri cepivih zahteva široko precepljenost. Le takrat namreč virus ne more krožiti po populaciji, s čimer so zaščiteni tudi tisti, ki ne smejo...

Slo-Tech - Serija objav v revijah Cell in Nature dodaja nova spoznanja o vplivu ekosistema mikroorganizmov v človeškem telesu na pojavnost množice obolenj in motenj, kot so avtizem, kronična vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen in prezgodnja rojstva. V odmevnem eksperimentu so ameriški raziskovalci s presajanjem blata iz avtističnih otrok v miši pri slednjih sprožili simptome avtizma.

Svojčas smo na bakterije, viruse in glive v našem telesu gledali kot na škodljivce, ki se jih je treba kar se da temeljito znebiti, če nočemo, da nas spravijo pod rušo. Danes je stališče medicine precej drugačno, saj smo dognali, da je veliko teh mikroorganizmov ne le koristnih, temveč je njihova prisotnost za življenje kratkomalo obvezna....

Science Magazine - Znanstveniki so v boju proti na antibiotike odpornim bakterijam dosegli pomembno zmago, saj je eksperimentalna terapija z gensko spremenjenimi bakteriofagi britansko najstnico rešila gotove smrti.

Bakteriofagi (ali na kratko fagi) so vrsta virusov, ki zajeda v bakterijah. Odkrili so jih že pred stoletjem in tudi hitro ugotovili, da lahko pomagajo v boju proti bakterijskim okužbam. Toda njihovo doziranje je težavno, saj morajo biti skrbno odbrani glede na ciljne bakterije, zato jih je odkritje antibiotikov za dolgo časa potisnilo na stranski tir. Vnovičen razmah raziskovanja fagov je v zadnjih desetletjih sprožilo širjenje na antibiotike odpornih bakterij, ki skokovito postajajo ena največjih nevarnosti za zdravje modernega človeka - ravno pred tedni je specializirana...

Scientific American - Na Univerzi v Münchnu so izvedli uspešne presaditve prašičjih src v pavijane, ki so potem brez zapletov živeli tri do šest mesecev. To je zadnja stopnja pred tovrstnimi poskusi na ljudeh.

Organov za presaditve je vselej manj od čakajočih nanje - zgolj v okviru združenja Eurotransplant na novo srce v vsakem trenutku čaka prek tisoč ljudi; stanje pa se bo zaradi staranja prebivalstva predvidoma le še zaostrovalo. Presajanje živalskih organov v človeka je tako že desetletja hvaležna tema transplantacijske medicine, toda zaradi kompleksnega problema zavrnitve tkiva smo doslej uspešno presajali zgolj manjše dele organov, denimo srčne zaklopke. Stanje pa se bliskovito spreminja z napredkom v genskem inženiringu.

Orodje...

Nobelove nagrade - Začel se je oktober, ko na Švedskem razglasijo prejemnike letošnjih Nobelovih nagrad. Letošnjo nagrado za medicino ali fiziologijo bosta prejela ameriški imunolog James P. Allison in japonski imunolog Tasuku Honjo, ki sta odkrila terapijo zdravljenja raka z negativno imunoregulacijo. Allison se je rodil v Teksasu in doktoriral na univerzi v Austinu. Večji del svoje raziskovalne poti je opravil na Berkeleyu, povezan pa je bil tudi s številnimi drugimi inštituti. Honjo se je rodil v Kjotu, kjer je tudi doktoriral. Krajši čas je raziskoval v ZDA,...

Technology Review -

Na Univerzi v Teksasu so predstavili bistven napredek genske terapije za zdravljenje Duchennove mišične distrofije, saj so dosegli "vsesplošno popravilo" mišičnih celic pri laboratorijskih psih.

Ozadje: Genski inženiring za zdravljenje okvar dednega zapisa pri ljudeh prehaja iz znanstvene fantastike v realnost. Uspehe že beležijo pri poskusnih terapijah za redke krvne bolezni, dočim je lansko jesen čezlužni Food and Drug Administration odobril zdravljenje dedne vrste slepote. Toda za najbolj udaren cilj prve generacije takšnih zdravil velja mišična distrofija: skupina bolezni, pri kateri propada skeletno mišičje, zaradi česar bolniki postanejo nepokretni in sčasoma umrejo zaradi odpovedi srca ali dihal.

Za obolenje so odgovorne mutacije gena, ki nosi zapis...

SFGate - Kot poroča San Francisco Cronicle, so ameriški raziskovalci iz UCSF Helen Diller Family Comprehensive Cancer Center pod vodstvom dr. Charlesa Ryana predčasno zaključili s klinično raziskavo učinkovitosti hormonskega zdravila za zdravljenje metastatskega raka prostate.

Zdravilo vsebuje aktivo učinkovino abirateron (prodaja se pod imenom Zytiga, zdravilo so sicer razvili v britanski neprofitni organizaciji Cancer Research UK), klinično testiranje pa so predčasno prekinili ker se je izkazalo, da je zdravljenje raka prostate z novim zdravilom izjemno učinkovito. Raziskava je vključevala...

info.cancerresearchuk.org - Rak trebušne slinavke je eden izmed najmanj ozdravljivih rakov pri nas in v svetu. Med vsemi smrtmi zaradi rakavih obolenj je rak trebušne slinavke na visokem četrtem mestu, saj je 5-letno preživetje bolnikov nižje od 0,4 odstotka. V 95 odstotkih primerov rak trebušne slinavke predstavlja adenokarcinom, ki vznikne iz celic voda eksokrinega pankreasa. Problem so tudi metastaze, saj ima kar 80 odstotkov bolnikov ob diagnosticiranju že zasevke v drugih mehkih tkivih, običajno na dvanajstniku, želodcu, jetrih ali bezgavkah. Največkrat zbolijo osebe v starosti od 50 do 75 let, zdravljenje pa vključuje težke operacije in agresivno...

Slo-Tech - Rak, ki ga nekateri primerjajo s kugo modernega časa, je pravzaprav oznaka za ogromno množico različnih obolenj, ki jih združuje ena skupna lastnost. Zaradi različnih razlogov se v določenem tipu celic v telesu zgodi mutacija, zaradi katere celice prenehajo opravljati svojo funkcijo in se začnejo nenadzorovano deliti. Na ta način porabljajo energijo in hranilne snovi v telesu in izrivajo zdrave celice, zaradi česar je nezdravljena bolezen smrtna. Vzroki za mutacije so nadvse različni, prav tako pa so različne metode zdravljenje. Klasične metode so kirurška odstranitev malignega tkiva, njegovo obsevanje in kemoterapija. V vseh primerih poizkušamo iz telesa odstraniti ali ubiti rakave celice, pri čemer se kolateralni škodi na zdravih celicah ne moremo izogniti; stranski...

Slo-Tech - Prvi teden v oktobru je tradicionalno namenjen Nobelovim nagradam in tudi letos je tako. Začne se z Nobelovo nagrado za medicino, katere prejemnike je danes ob 11.30 uri v Stockholmu objavila Švedska kraljeva akademija znanosti. Letošnjo nagrado za dosežke na področju medicine prejmejo Bruce Beutler (ZDA), Jules Hoffmann (Luksemburg) in Ralph Steinman (Kanada) za delo na področju imunologije.

Bruce Beutler in Jules Hoffmann...

MSNBC - V poplavi "revolucionarnih novosti" imamo praviloma vsak teden novo revolucionarno baterijo, sončno celico, čudežni tranzistor pa tudi zdravilo proti raku, ki se ga neslednji teden ne spomni nihče več.

Tokrat je stvar videti malce bolj resna. Na Pensilvansijski univerzi so pod vodstvom dr. Carla June v klinični raziskavi uspeli doseči drastičen napredek pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije (CLL) pri pacientih v zadnjem stadiju bolezni. Omenjeno bolezen je mogoče zdraviti z agresivno kemoterapijo, dokončno ozdravljiva pa je samo s presaditvijo kostnega mozga, ki pa pogostokrat ni mogoča.

Zdravilo deluje s pomočjo spremenjenega virusa HIV. Pacientu najprej odvzamejo nekaj belih krvničk, ki jih "okužijo" z genetsko spremenjenim virusom HIV. Bele krvničke nato izven pacienta razmnožijo, nato pa jih pacientu vbrizgajo nazaj. Spremenjene bele krvne celice imajo zmožnost zaznave in uničenja rakavih celic, vsaka celica pa se lahko razmnoži do okrog 1000 primerkov.

Ena sama...

Slashdot - Gensko spremenjena hrana je ena izmed bolj kontroverznih tem, ki se tuintam pojavi tudi na naših straneh. Zaradi pomislekov o varnosti in monopolizaciji trga s semeni in hrani je javno mnenje razdvojeno, mnogi pa si prizadevajo za prepoved ali vsaj omejitev pridelavo in uporabe gensko spremenjene hrane. V Belgiji so tako protestniki uničili zakonit znanstveni eksperiment, v katerem so preizkušali rast proti plesni odpornega krompirja.

Nasad v belgijskem mestu Wetteren v vzhodni Flamski so zaradi groženj morali varovati policisti. Toda niso uspeli ustaviti množice 300-400 ljudi, ki se je dogovorila tudi vnaprej povedala, da pride uničit nasad v sicer mirnem protestu. Preplezali so ograjo, uničili ves nasajen krompir in ga poškropili z...

Slo-Tech - O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica...

Slo-Tech - Znanost se v zadnjem času intenzivno trudi s preučevanjem procesov staranja, pogosto z namenom staranje upočasniti oz. omiliti starostne težave, po možnosti pa tudi odkriti kakšno "zdravilo" proti staranju (čeprav staranje ni bolezen).

Skupina raziskovalcev iz University of California je v manjši raziskavi (na 13 pacientih) tako odkrila, da naj bi uživanje zelo nizkih doz lenalidomida pomagalo obnavljati imunski sistem starostnikov. Uživanje lenalidomida naj bi namreč pomagalo zviševati nivo citokinov (proteinov imunskega sistema, ki pomagajo napadati viruse in bakterije). Predhodne raziskave so že pokazale, da količina citokinov v telesu s starostjo upada, zdravi starostniki pa imajo v telesu enake količine citokinov kot mladi ljudje.

Lenalidomid je sicer derivat talidomida, zdravila, ki so ga v preteklosti uporabljali kot pomirjevalo, zaradi teratogenosti pa je povzročal hude poškodbe novorojenčkov in je bila zato njegova uporaba opuščena. Lenalidomid je v Sloveniji registriran...

Ars Technica - Znanstveniki z več ameriških univerz v članku, ki je objavljen v reviji PNAS, poročajo o odkritju posebnih kanibalskih faktorjev v bakterijah Bacillus subtilis, ki so se izkazali kot potencialni antibiotiki.

Bakterije (in tudi druge nižje oblike življenja) v času hude okoljske stiske (premalo hranil, neugodni fizikalni pogoji, kemični agensi) tvorijo spore, ki so metabolično inertna oblika bakterij. V obliki spor lahko preživijo več tisoč let, nato pa pri segrevanju na subletalno temperaturo ali izboljšanju okoljskih dejavnikov vzklijejo. Bakterije v obliki spor preživijo praktično vse, ker v notranjosti nakopičijo dipikolinsko kislino, kalcijeve ione, proteine SASP ter za skoraj 90...

Slo-Tech - Kot poročajo na Physorg, je skupina raziskovalcev z MIT pričela s preizkušanjem novega postopka ciljane imunoterapije proti raku. Gre za postopek imunocelične terapije, v katerem pacientu najprej odvzamejo nekaj imunskih celic (limfocitov T), jih spremenijo tako, da pričnejo napadati tumor, nato pa jih pacientu vbrizgajo nazaj v telo. Na ta način dosežejo, da se potem telo "sámo" učinkovito bojuje proti raku.

Do sedaj je bila težava v tem, da so morali pacienti v postopku tovrstne imunoterapije dobivati zdravila (najpogosteje interlevkine), ki so spodbujala nastanek teh limfocitov, vendar pa so imela hude stranske učinke - med drugim tudi odpoved srca in ledvic.

Sedaj pa so raziskovalci razvili posebne "nanotorbice", ki vsebujejo interlevkina IL-15 in IL-21, te nanodelce pa so nato "pripeli" na limfocite T, ki so jih nato vbrizgali v miši s tumorji na pljučih in v kostnem mozgu.

Rezultati poskusa, ki ga opisujejo v Nature Medicine so spodbudni, saj so se "nanotorbice" po tem, ko...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, bodo v Veliki Britaniji junija letos pričeli klinično preizkušati cepivo, za katerega upajo, da bo lahko pomagalo zdraviti ali celo ozdravilo eno najnevarnejših oblik kožnega raka - maligni melanom. Nekateri celo upajo, da naj bi cepivo to vrsto raka celo pomagalo preprečevati, morda pa bi se pristop dalo uporabiti tudi pri zdravljenju drugih oblik raka. Linda Durrant iz oddelka klinične onkologije na University of Nottingham pravi, da cepivo lahko izsledi in uniči tumor brez škode za nerakaste celice v bližini.

Podjetje Scancell je namreč razvilo cepivo SCIB1, ki vsebuje DNA in fragmente tumorja, kar omogoči ciljan napad na imunske celice, ki povzročajo melanom. Raziskovalna skupina je sicer podobna cepiva razvila že pred tem, vendar niso bila uspešna, saj so stimulirala imunski sistem celotnega telesa in ne le tistega dela, ki napada rakave celice. Tokrat raziskovalci upajo v večjo uspešnost. Če bodo klinične raziskave uspešne, lahko novo zdravilo...

Slo-Tech - Znanstvenikov s Caltecha (California Institute of Technology) smo že dolgo vajeni kot stalnih gostov v novicah o tehnoloških in znanstvenih prebojih, tokrat pa so nas razveselili s prvim "zdravilom" - nanoroboti, ki so na testiranjih uničili rakave celice 1/1, zaenkrat brez kakršnihkoli stranskih učinkov.

Po besedah Marka Davisa, vodje razvojnega tima, ki je ustvaril armado nanorobotov za boj proti rakastim celicam, gre za novo stopnico in prvi uspeh te vrste - prvo zdravilo, ki je selektivno napadlo in uničilo rakave celice.

Gre za postopek vstavitve RNA fragmenta v rakasto celico, s tem pa blokado določenega gena v genskem zapisu celice in tako tudi z njim povezane...

iTNews - Tehnologija grid omrežij je po svetu že precej razširjena, trenutno pa v največjem obsegu deluje v Evropi znotraj različnih projektov in iniciativ, med katerimi izstopa EGEE. V osnovi tehnologija grid omogoča, da računalniške gruče znastveno-raziskovalnih ustanov na različnih lokacijah povežemo v supergručo, ki s pomočjo posebne programske opreme izkorišča računske in podatkovne zmogljivosti povezanih naprav.

Možnosti uporabe tehnologije grid je kar nekaj, med najbolj medijsko odmevnimi pa je gotovo obdelava podatkov, ki jih bodo v CERN-u pridobili z Velikim hadronskim trkalnikom (LHC), pri tem pa bo svojih 520 procesorjev s 64 bitnimi jedri in več kot 200 terabajtov diskovja prispevala tudi slovenska gruča SiGNET.

Če bodo v okolici Ženeve iskali odgovore na vprašanja o tem, kakšni so bili pogoji nekaj trenutkov po nastanku vesolja, pa so kanadski znanstveniki IBM-ovo World Community Grid omrežje izkoristili za raziskave raka, saj bodo z gridom podatke obdelali v veliko krajšem...