Spiegel Online - Če se še spomnite: februarja 2011 je ljubljanska raziskovalna hiša IPMIT po naročilu takratnega Ministrstva za javno upravo (MJU) izdelala študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo. Rezultati, temelječi na nekaterih pozitivnih izkušnjah doma in iz tujine, so bili zelo vzpodbudni. Ministrstvo je takrat celo napovedalo, da bi bilo mogoče do leta 2015 odprtokodne rešitve namestiti kar pri 90% javnih uporabnikih. Zagotovo ne na vse računalnike, a tudi to bi bil dober začetek. Pa tudi prijeten obrat glede na dotedanje razmišljanje, ki je odprtokodnim rešitvam očitalo vse mogoče. Od tega, da so "preveč odprte", do tega, da celostno in dolgoročno gledano stanejo več.

...

Slo-Tech - Potem, ko je spomladi MJU naročil in dobil študijo uvajanje odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, so sedaj ugotovili, da si je tokrat želijo zares in so zanjo tudi pripravljeni plačati.

Tako bo na javnem razpisu izbrani ponudnik, ki je v zadnjih petih letih uspešno izvedel vsaj en zaključen projekt iz področja vrednotenja učinkov IT projektov v javni upravi v vrednosti nad 50.000 EUR in v enakem času izvedel vsaj dva projekta evalvacije IT rešitev v javni upravi v vrednosti nad 100.000 EUR, še enkrat izvedel celovito analizo možnosti uvajanja odprto-kodnih sistemov v državno upravo.

Če poleg zgoraj naštetih pogojev zaposlujete tudi doktorja računalništva, ekonomije in informacijsko-upravljalskih ved, se lahko na javni razpis prijavite do 13.6.2011.

Za izvedbo študije je tokrat predpisana WiBe metodologija, ki se šteje za del razpisne dokumentacije (metodologijo mora izvajalec rahlo prilagoditi).

Želi kdo napovedati izvajalca in rezultat te študije?

Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

Slo-Tech - Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjujemo še z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Po tem, ko smo v več člankih pisali o državnih nabavah programske opreme in IT storitev (del naših ugotovitev pa so povzeli tudi pri drugih časnikih, zlasti pri Dnevniku in Financah) je kranjsko združenje Tux sredi februarja 2010 na Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Prav tako smo Komisijo za preprečevanje korupcije že decembra 2009 zaprosili za mnenje ali morda javno naročilo 2008/P 40 ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft.

Komisije za preprečevanje korupcije je zadevo preučila in 14. 6. 2010 sprejela mnenje številka 15, v katerem...

Slo-Tech - Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. Kljub temu, da odprto kodo uspešno uvajajo v različnih državah po svetu, pa je po mnenju nekaterih situacija v Sloveniji morda vseeno tako specifična, da uporaba odprte kode v javni upravi morda ni primerna. V članku smo sicer poudarili, da bi to lahko ugotovili le z resno in odprto pilotno raziskavo, ki bi na podlagi resnega načrta in realnih podatkov ocenila pozitivne in negativne učinke, morebitna odločitev za prehod ali proti njemu pa bi bila s tem podkrepljena s podatki in konkretnimi argumenti. A državna uprava do sedaj resne pripravljenosti na kaj takega ni pokazala.

Z eno izjemo. Našli smo namreč državnega uradnika na enem izmed ministrstev, ki je na svoj računalnik samoinciativno naložil Linux. Kasneje je v prehod prepričal tudi ostale sodelavce na...

Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.

Za kaj točno gre?

V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno...

The Register - Tudi v Venezueli so doumeli, da je mogoče naftne dolarje porabiti še kako drugače kot za metanje skozi Okna - npr. za razvoj domačega znanja. Vlada je zato sprejela načrt, po katerem naj bi celotna državna uprava v roku dveh let prešla na uporabo odprtokodnih rešitev, začenši pri državnih oblasteh, sledil bo prehod pri regionalnih upravah, v tretji fazi pa se bodo z odprto kodo seznanili še pri mestnih upravah. Pomislili so tudi na človeški faktor in v mestu Merida ustanovili t.i. odprtokodno akademijo, ki bo izobrazila potrebne kadre za izvedbo tega projekta. Še klik do novice na Registru.

Po eni strani je kar škoda, da naša vlada ne premore kakšnega Falcona z dosegom do Caracasa ...

The Register -

Vodilni možje naše Kokoške so pred kratkim pristali na uporabo Microsoftovih programov v državni upravi, kar pomeni, da za odprto kodo v državnih vodah ni prostora. A do drugačnega zaključka so prišli v Münchnu, kjer jih niti Bill Gates ni mogel prepričati v uporabo njihovega operacijskega sistema. Do zelo podobnega rezultata so prišli tudi v Indiji, kjer vidijo prihodnosti v obliki odprte kode.

Očitno bo Bill Gates živel le še od nas.[:D]