Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo ameriška kemičarka Carolyn Bertozzi, danski kemik Morten Meldal in ameriški kemik Barry Sharpless za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije, so petnajst pred dvanajsto sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti v Stockholmu. Sharpless je s tem prejel že svojo drugo Nobelovo nagrado za kemijo, s čimer se je pridružil Johnu Bardeenu, Marie Sklodowski Curie, Linusu Paulingu in Fredericku Sangerju. Letošnji nagrajenci so iznašli oziroma nadgradili novo vejo kemije, ki jo je prav Sharpless leta 1998 prvikrat poimenoval klik kemija.

Od začetkov organske kemije, ko je Friedrich Wöhler leta 1828 amonijev cianat spremenil v sečnino in prvi pokazal, da za tvorbo organskih spojin ne potrebujemo skrivnostne življenjske sile, temveč zadostujejo kemične reakcije, si kemiki prizadevajo sintetizirati raznovrstne organske spojine. Pri tem se često zgledujejo po naravnih sinteznih poteh, ki jih je evolucija izbrusila do visokih selektivnosti...

Slo-Tech - Naravoslovni trojček Nobelovih nagrad tradicionalno zaokrožuje kemija, katere prejemnici so v Stockholmu razglasili danes. Nobelovo nagrado za kemijo letos prejmeta francoska biokemičarka Emmanuelle Marie Charpentier in ameriška biokemičarka Jennifer Anne Doudna za razvoj metode za spreminjanje genoma. Gre seveda za metodo genskih škarij CRISPR-Cas9, od katere pričakujemo ogromno in o kateri smo že večkrat pisali. Obetavnost metode je prepoznala Švedska kraljeva akademija znanosti, saj sta prejemnici mladi, metoda pa prav tako (osem let). Charpentier in Doudna sta šele šesta in sedma prejemnica Nobelove nagrade za kemijo v več kot stoletni zgodovini podeljevanja te nagrade.

Zgodba o sistemu CRISP-Cas 9 pa se v resnici začenja povsem nepričakovano. Začenja se z bakterijo Streptococcus in njenim imunskim sistemom, ki sta ga Charpentier in Doudna raziskovali, da bi morda našli nov antibiotik. Že od leta 1953 vemo, da so genske informacije zapisane v DNK, ki se nahaja v (skoraj) vseh...

Nature - Trideset let po razvpiti aferi okoli domnevnega odkritja hladne fuzije so pri Googlu objavili, da so zadnja štiri leta poganjali ponovne raziskave tega hipotetičnega pojava, katerega obravnava je zaradi manka kredibilnih dokazov in teoretične podlage v znanstveni srenji že desetletja tabu.

Jedrska fuzija je zlivanje atomskih jeder in do njega po doslej zbranem človeškem znanju pride zgolj v fizikalno izredno ekstremnih situacijah, kakršne na primer vladajo v Soncu. Zato je v znanstveni skupnosti in širše seveda močno završalo, ko sta marca 1989 kemika Martin Fleischmann in Stanley Pons z Univerze Utah v Salt Lake Cityju objavila, da sta zaznala sledove fuzijske reakcije pri sobni temperaturi. Natančneje: z elektrolizo...

Slo-Tech - Organska sinteza se zdi tako logični posel za superračunalnik in nevronske mreže, da je pravzaprav zelo nenavadno, da se tega doslej še niso lotili. IBM-ov Watson je že pred šestimi leti študiral medicino, kjer gre za podoben problem. Imamo kopico podatkov in precej dobre teorije, a na koncu še vedno potrebujemo nekaj intuicije, občutka ali pa izkušenj. Organska sinteza je v tem primeru podobna diagnostiki. Od začetka organske kemije pred 190 leti smo pridelali že obsežne baze reakcij in pogojev, s katerimi lahko izvajamo pretvorbe organskih molekul, a na koncu smo vedno potrebovali izkušenega človeka, ki je čez palec pogledal sintezno pot in rekel: Tole bi raje takole. Sedaj se tega uči tudi umetna inteligenca.

Organska kemija ima danes trdne temelje in dobro razumevanje reakcijskih mehanizmov, ki pa so v večini postavljeni empirično in služijo kot razlaga opaženih...

Nobelove nagrade - Dan pred razglasitvijo najprestižnejše Nobelove nagrade za mir tradicionalno razkrijejo prejemnika Nobelove nagrade za književnost. Švedska kraljeva akademija znanosti je danes sporočila, da letos nagrado prejme kanadska pisateljica Alice Munro kot "mojstrica sodobnih kratkih zgodb".

Munrojeva je že v preteklih letih veljala za eno izmed favoritinj, a je morala na svoj trenutek počakati do letos. Lani je Nobelov odbor nagrado podelil kitajskemu pisatelju Mo Janu, zaradi česar je požel veliko negodovanja kitajskih oblasti. Zato smo letos pričakovali, da bo izbira politično nevtralnejša, pa četudi je ta nagrada že v svoji srži manj politična kakor nagrada za mir. Zato izbira Munrojeve ne preseneča.

Alice Munro se je kot Alice Laidlaw rodila leta...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes razglasila tretje prejemnike letošnje Nobelove nagrade, in sicer za kemijo. To prejmejo avstrijski kemik Martin Karplus, britanski biofizik Michael Levitt in izraelski biokemik Arieh Warshel za razvoj modelov za kompleksne kemijske sisteme.

Trojica je v 70. letih prejšnjega stoletja začela razvijati računalniške metode, ki omogočajo simulacije in analize velikih molekulskih sistemov. Kemiki in zlasti biokemiki so si namreč tedaj začenjali postavljati nova vprašanja. Pomembneje je postajalo, kako nek encim deluje oziroma kako nek postopek poteka, kot pa...

Slashdot - Slashdot poroča, da so na Harvard School of Public Health uspeli reproducirati sindrom kolapsa čebelje kolonije v kontroliranih pogojih. Ta pereča bolezen, znana tudi iz naših krajev, se je prvič pojavila leta 2006. Zaradi nenavadnih simptomov, kjer se prizadete čebele s poletov niso vračale v domač panj in ker očitnega krivca ni bilo, je bilo preiskovanje te bolezni otežkočeno.

Raziskovalci s Harvarda so preverjali hipotezo, da sindrom kolapsa čebelje kolonije povzročajo pesticidi iz skupine neonikotinoidov, ki lahko do čebel pridejo prek dveh poti, bodisi preko nabranega cvetnega prahu bodisi preko hranil, s katerimi čebelarji hranijo čebele. V času 23 tednov so tako opazovali po 5 čebeljih panjev na štirih različnih lokacijah, od katerih so...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes objavila še prejemnika letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Nagrajenec je švedski pesnik Tomas Tranströmer, ker nam v svoji literaturi "s svojimi zgoščenimi, prosojnimi podobami ponuja svež pristop k resničnosti". Tranströmer se je rodil leta 1931 v Stockholmu na Švedskem staršem učiteljici in novinarju.

Študiral je zgodovino literature in poezijo, zgodovino religije in psihologijo. Po študiju je deloval kot asistent na Inštitutu za psihometrijo na stockholmski univerzi in kasneje kot psiholog v prevzgojnem domu...

Slo-Tech - Danes je Švedska kraljeva akademija znanosti v Stockholmu objavila ime letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos na področju kemije nagrado prejme Dan Shechtman (Izrael) za odkritje kvazikristalov.

Kvazikristali imajo za razliko od klasičnih kristalov, ki imajo predvidljive konfiguracije, tri-, štiri- ali šestštevne simetrijske osi in (v idealnosti neskončno) periodičnost, drugačno konfiguracijo, zaradi česar znanstveniki dolgo časa sploh niso razmišljali o njihovem obstoju v naravi. V matematiki je seveda mogoče opisati vzorec aperiodičnega mozaika, kot je to storil Roger Penrose, a v naravi ga niso pričakovali. Shechtman...

BBC - Na Švedskem so uspešno presadili prvi sintetični organ živemu prejemniku, s čimer so odprli pot k transplantacijam, za katere ne bomo potrebovali darovalcev. Izdelali so sintetični sapnik, ki so ga prevlekli z matičnimi celicami prejemnika in mu ga potem vsadili namesto obolelega starega organa.

Problem pri klasičnih presaditvah je, da potrebuje darovalca. Če ne gre ravno za organe, ki jih imamo na rezervo (recimo ledvica, del jeter, v skrajnih primerih tudi pljučno krilo ali kaj podobnega), mora pred presaditvijo v prometni nesreči ali kako drugače nekdo umreti. To pomeni mučno čakanje na primernega darovalca in nato nagel prevoz organov v bolnišnico prejemnika, kjer odločajo ure. S tem težav še ni konec, saj mora biti darovalec kompatibilen s prejemnikom, v...

ScienceDaily - O kemijski spojini trinitramid so špekulirali že pred leti, a je nihče ni uspel sintetizirati, tako da je obvisela v veliki skupini po izračunih stabilnih, a nesintetiziranih spojin. V novi številki revije Angewandte Chemie v članku Experimental Detection of Trinitramide ekipa raziskovalcev s Kraljevega instituta za tehnologijo v Stockholmu poroča o uspeli sintezi trinitramida, kar utegne tlakovati pot k novim raketnim gorivom.

S formulo N(NO₂)₃ je trinitramid največji dušikov oksid....

Slo-Tech - Danes se je zaključil letošnji cikel razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, ko je Švedska kraljeva akademija znanost v Stockholmu razglasila prejemnike Nobelove nagrade za ekonomijo. Nagrado, ki je v svoji oporoki ni zapustil Alfred Nobel, marveč so jo prvikrat podelili leta 1969 na predlog Švedske narodne banke, prejmejo ekonomisti Peter Diamond z ameriškega MIT-a, Dale Mortensen z ameriške Northwestern University in Christopher Pissarides z London School of Economics and Political Science za svoje delo na področju analize trgov z upoštevanjem frikcij zaradi iskanja.

Klasične teorije ekonomije predpostavljajo, da se igralci na trgu vedejo povsem racionalno in da imajo v vsakem trenutku popoln pregled nad trgom. Kupci in prodajalci bi se...

Slo-Tech - Danes točno ob 13.00 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Za svoje literarne dosežke je nagrado prejel 74-letni perujski pisatelj in esejist Mario Vargas Llosa. Nagrado je prejel za "svojo kartografijo struktur moči in izostrene ponazoritve upora, revolta in poraza posameznika". Vargas Llosa je v svoji dolgoletni karieri...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos k znanosti na področju kemije so nagrado prejeli 79-letni ameriški kemik Richard Heck z Univerze Delaware, 75-letni japonski kemik Ei-ichi Negishi z Univerze Purdue in 80-letni japonski kemik Akira Suzuki z Univerze Hokaido za delo na področju organske...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...

TechFreep - Pred nekaj dnevi smo poročali o zabavni inovaciji na področju baterij, danes pa smo dobili podatke o mnogo bolj revolucionarni tehnologiji. Raziskovalci z univerze Brown so namreč predstavili plastično baterijo -- po njihovih besedah hibrid med trenutno razširjenimi baterijami in kondenzatorji, ki združuje pozitivne lastnosti obeh tehnologij (daljši čas shranjevanja baterij in hitro polnjenje kondenzatorjev). Izum temelji na plastični masi, imenovani polipirol, katere izumitelji so leta 2000 prejeli tudi Nobelovo nagrado za kemijo, nudil naj bi ogromno, do 100-krat večjo moč od danes najbolj pogostih, alkalnih baterij, obenem pa se odlikuje tudi s privlačnimi dimenzijami, ki odpirajo mnoge potenciale v proizvodnji prenosnih elektronskih naprav.

O izvorni novici na TechFreep nas je obvestil ljubitelj tehnologije -- Thomas, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.