vir: Nobelove nagrade
Munrojeva je že v preteklih letih veljala za eno izmed favoritinj, a je morala na svoj trenutek počakati do letos. Lani je Nobelov odbor nagrado podelil kitajskemu pisatelju Mo Janu, zaradi česar je požel veliko negodovanja kitajskih oblasti. Zato smo letos pričakovali, da bo izbira politično nevtralnejša, pa četudi je ta nagrada že v svoji srži manj politična kakor nagrada za mir. Zato izbira Munrojeve ne preseneča.
Alice Munro se je kot Alice Laidlaw rodila leta 1931 v kanadski provinci Ontario očetu rejcu lisic ter materi učiteljici. Pisati je začela že kot najstnica, svojo prvo kratko zgodbo z naslovom The Dimensions of a Shadow pa je objavila leta 1950 med študijem angleščine. Tega ni nikoli končala, ker je univerzo zapustilo naslednje leto zaradi poroke z Jamesom Munrojem. Zakon je držal dolgi desetletji, dokler se leta 1972 nista ločila. Njen drugi mož je leta 1976 postal geograf Gerald Fremlin, ki je to ostal vse do svoje smrti aprila letos.
Alice Munro je bila s knjigami in pisano beseda povezana celo življenje. Že takoj po opustitvi študija sta s tedanjim možem odprla knjigarno v Victorii, hkrati pa je Munrojeva čedalje več pisala in svoje zgodbe objavljala v časopisju. Svoj literarni prvenec je doživela leta 1968 z zbirko kratkih zgodb z naslovom Dance of the Happy Shades. Naslednjo pomembno zbirko je objavila tri leta pozneje – vzgojni roman Lives of Girls and Women. Njena odmevnejša dela vključujejo še Who Do You Think You Are? (1978), The Moons of Jupiter (1982), Runaway (2004), The View from Castle Rock (2006), Preveč sreče (Too Much Happiness, 2009) in Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva (Hateship, Friendship, Courtship, Loveship, Marriage, 2001). V slovenščino sta prevedeni le dve deli.
Munrojeva je že leta 2009 prejela tudi Bookerjevo nagrado za življenjsko delo. Njene zgodbe se večidel dogajajo v rodnem Ontariu in se osredotočajo na eksistencialna vprašanja malega človeka. Obravnava tematiko vsakdanjega življenja, medčloveških odnosov in moralnih dilem. V njenih delih kritiki hvalijo zlasti jasnost in psihološki realizem, zaradi česar jo nekateri primerjajo z Antonom Čehovom.
To je šele trinajstič, da je Nobelovo nagrado za književnost prejela ženska. Kako poteka izbor nagrajenca, pojasnjuje Peter Englund, glavni tajnik Švedske kraljeve akademije znanosti. Navadno februarja pregledajo vse prejete nominacije, ki jih je prek dvesto. Ta seznam potem skrčijo najprej na dvajset imen in pozneje na pet. Člani Akademije – 18 jih je – imajo potem celo poletje časa, da se seznanijo z deli teh avtorjev. Septembra in oktobra se potem poenotijo, kdo si nagrado najbolj zasluži. Pri tem nikoli niso enoglasni, ampak odloči navadna večina v glasovanju. Podrobnosti o nominacijah in pa glasovanju lahko razkrijejo šele 50 let po podelitvi.