theguardian.com - Kot meni v Avstriji rojeni soustanovitelj podjetja ARM, bi prevzem povzročil, da bi dobili še en ameriški monopol, podoben tistim, katerih vpliv na njihovo gospodarstvo trenutno skrbi Britance. Konkretno ima v mislih Google, Facebook, Netflix in Amazon. ARM pa bi po njegovem mnenju s prevzemom izgubil položaj Švice v polprevodniškem segmentu. Svojo skepso je sicer popisal v pismu, naslovljenem na odbor za zunanje zadeve spodnjega doma parlamenta.

Kot pojasnjuje Hauser, je težava v dosedanjem, nevtralnem (od tu Švica) poslovanju podjetja, ki snuje zasnove čipov in ukazne nabore zanje, končni izdelek pa si njihove stranke oblikujejo po svojih zahtevah. Zaradi tega je praktično vseh petsto svetovnih polprevodniških podjetij nosilcev njihove licence. V primeru Nvidiinega prevzema, bi ta najverjetneje prenehala z ARMjevo filozofijo "prodajamo komurkoli" in podjetje uničila. Prav tako praktično vsi nosilci njihove licence predstavljajo Nvidiino konkurenco in bi v primeru uspešnega...

Bloomberg - Pred štirimi leti je japonski konglomerat Softbank kupil tehnološko podjetje ARM, ki je znano po arhitekturi istoimenskih procesorjev za varčne mobilne naprave. Za britanskega paradnega konja so odšteli 23,4 milijarde funtov in v svoj širok asortiment dejavnosti dodali še intelektualno lastnino s področja procesorjev. Sedaj se ARM ponovno prodaja, zanj pa naj bi se ogrevala Nvidia, Apple pa ne.

Softbank je gigant, ki ima v lasti tudi Boston Dynamics, Sprint, delež v Uberju in še v številnih drugih, manj tehnoloških podjetjih. ARM ne sodi med proizvajalce procesorjev, temveč ima v lasti intelektualno lastnino, saj razvija tehnološki dizajn čipov ARM Cortex, potem pa licence prodaja komurkoli, ki ga zanima proizvodnja teh čipov. Nekateri jih proizvajajo za lastne potrebe, drugi jih prodajajo naprej, kar seveda terja ustrezne, različne licence. ARM je v zadnjih štirih letih postal še uspešnejša znamka, a ga Softbank prodaja predvsem zato, ker potrebuje sredstva. Njihove investicije v...

Slo-Tech - Naslednje v vrsti podjetij, ki so (vsaj začasno) naredila križ čez Huawei, je ARM. Dogodek je pomemben predvsem zato, ker je ARM britansko podjetje, a se je vseeno odločili slediti ameriškemu zgledu. Po internih dokumentih, ki jih je pridobil BBC, so zaposleni že dobili okrožnico, naj ustavijo vse aktivne pogodbe, podporo in druge aktivnosti s Huaweijem. Podjetje je zapisalo, da dizajni vsebujejo tehnologijo, ki izvira iz ZDA, zato je ne smejo dobavljati Huaweiju.

Če bo ARM pri svoji odločitvi vztrajal dlje časa, je to za Huawei izjemno hud udarec. Medtem ko je Android še možno nadomestiti (navsezadnje je odprtokoden), je pri ARM-jevih čipih to skorajda nemogoče. Razvoj lastnih čipov je možen, a gre za drago in počasno početje. ARM-jevi čipi niso le sestavni...

Slo-Tech - Japonski konglomerat Softbank, ki se ukvarja s skoraj vsem, denimo z internimi storitvami, telefonijami, oglaševanjem, je izpeljal julija najavljeni prevzem britanskega tehnološkega paradnega konja ARM. Za 23,4 milijard funtov (to predstavlja 43-odstotno premijo na ceno delnice pred najavo) so izvedli največji prevzem kateregakoli tehnološkega podjetja v Evropi, tako da se bo z ARM jutri prenehalo trgovati na londonski in newyorški borzi. Kot je v navadi, je v ARM-ju odstopil predsednik Stuart Chambers in večina neizvršnih direktorjev.

Japonci so sicer obljubili, da večjih pretresov ne bo. Čeprav bo ARM odslej del Softbanka, naj bi njegov sedež ostal v Cambridgeu, kjer bo ostala tudi večina zaposlenih. Še več, v prihodnjih petih letih naj bi podvojili...

Financial Times - Japonski SoftBank bo kupil britansko tehnološko podjetje ARM, ki ga poznamo kot razvijalca istoimenske RISC-arhitekture varčnih procesorjev. Za podjetje bodo odšteli 32 milijard dolarjev, ki jih bodo v celoti izplačali v denarju, torej brez kakšnih zamenjav delnic in podobnega. Prevzem bodo financirali z lastnimi denarnimi rezervami in z dolgoročnim posojilom banke Mizuho.

SoftBank ni banka, kot bi napak sklepali iz imena, temveč primarno telekomunikacijski gigant, ki se ukvarja s telefonijo, internetnimi storitvami, digitalno televizijo, oglaševanjem, polprevodniško tehnologijo in tudi finančno industrijo. ARM-jev izvršni direktor Simon Segars je povedal, da so se za prevzem...

Heise - Vse od leta 2005 je podjetje z največjo tržno kapitalizacijo na svetu naftni gigant ExxonMobil, ki mu je v tem času ves čas za petami kitajski PetroChina in ga včasih za kratek čas celo prehiti (leta 2008 je za hip najvrednejše podjetje postal Volkswagen, ko je Porsche s premeteno tržno manipulacijo pognal njegov tečaj kvišku). V zadnjem času pa mu preti nova nevarnost v obliki Appla, ki je na začetku leta postal drugo največje podjetje na svetu. Včeraj je med trgovanjem na ameriški borzi Applova delnica pridobila skoraj šest odstotkov, medtem ko je ExxonMobil izgubil dva, s čimer je Apple postal največje podjetje na svetu, s katerim se javno trguje.

Tržna kapitalizacija Appla je ob koncu trgovanja sicer dosegla vrednost 346 milijard dolarjev,...

Reuters - Težave na londonski borzi zaradi prehoda na Linux še niso končane. Nasprotno, povečujejo se, saj so morali danes zjutraj takoj po otvoritveni avkciji prekiniti trgovanje. Točnega razloga niso navedli, so pa dejali, da gre za "težave s podatki o trgu". Več borznih posrednikov je povedalo, da svojih poslov niso mogli preklicati in da so se zataknili v sistemu, kar je onemogočilo vnos in pravilno izvedbo novih poslov.

Problem so najprej opazili ob 7.54 uri zjutraj, ko je bilo nekaj poslov preklicanih. Med 7.50 in 8.00 uro se namreč na londonski borzi izvaja odpiranje trga z otvoritveno avkcijo. To pomeni, da se v sistem zapisujejo vsa naročila (tržna in limitirana), nato pa se izvede odpiranje trga z enotno ceno vrednostnega papirja, ki omogoča največje število poslov...

ComputerWorld - Londonska borza je lani napovedala prehod na Linux, ker v C# in .NET napisan TradElect s podatkovno bazo Microsoft SQL Server 2000, kar so uporabljali doslej, ni deloval dovolj zanesljivo. Odzivni časi so bili predolgi, kakšen dan je vse skupaj tudi povsem izpadlo (recimo septembra 2008, naslednji dan po dokapitalizaciji ameriških paradržavnih nepremičninskih skladov Freddie Mac in Fannie Mae, je londonska borza za šest ur obstala). Zato je v ponedeljek londonska borza v celoti prešla na Linux (v C+ napisan Millennium Exchange na podatkovnih strežnikih Novell SUSE Linux), kar ni minilo brez težav.

Takoj po zagonu novega sistema so bile prikazane napačne cene in napačen promet trgovanja v sistemih, ki jih borznoposredniške hiše ponujajo svojim strankam za sledenje...

Slo-Tech - Delnice Appla so dosegle absolutni vrh, saj so se včeraj najvišji posli z njimi sklepali nad ceno 330 dolarjev. Zaključni tečaj po zaprtju borze je znašal 329,57 dolarja, v trgovanju po zaprtju pa se je povzpel prek 331 dolarjev. Te številke pomenijo, da Applova tržna kapitalizacija znaša 300 milijard dolarjev.

To ni malo denarja. Da si bomo to številko lažje predstavljali, poizkusimo takole: tržna kapitalizacija vseh podjetij na ljubljanski borzi znaša približno 30-krat manj od Applove. Apple je tudi že nekaj tednov drugo največje podjetje na svetu (spet merjeno s tržno kapitalizacijo) z majhnim zaostankom za naftnim gigantom Exxonom.

Apple je imel lani resda odlične rezultate, a rast delnice za 50 odstotkov v zadnjih 12 mesecih in 67 odstotkov od rekordne...

ComputerWorld - Kot poročajo na Computer World je Londonska borza z uporabo Linuxa uspela zelo pohitriti trgovalne čase, ki pod Linuxom znašajo 126 mikrosekund. Poročajo tudi, da 99% naročil uspejo sprocesirati v roku 210 mikrosekund, le 0,1% naročil pa se procesira več kot 400 mikrosekund. Trenutno so v LSE prehod na Linux izvedli testno le v omejenem obsegu (v hčerinskem podjetju Turquoise, ki predstavlja manjši del borznega prometa), a rezultati že kažejo številne prednosti

Kot je znano, je Londonska borza junija 2007 pompozno uvedla program TradElect, ki je pisan v .NET platformi in teče na Microsoft Windows strežniku (program sta razvila Microsoft in Accenture). Vendar pa je imel sistem stalne težave z doseganjem ustreznega odzivnega časa, težave pa so bile tudi z vzdrževanjem in nezanesljivostjo sistema. Zato so se v Londonski borzi (LSE) leta 2009 odločili, da Microsoftovo rešitev opustijo.

Kot pravijo v LSE, so njihovi trgovalni časi zdaj dvakrat hitrejši kot trgovalni časi njihovih...

Slo-Tech - Nenadoma in nepričakovano je podal odstopno izjavo HP-jev izvršni direktor Mark Hurd, ki je bil na položaju od leta 2005. V zgodovino podjetja se je zapisal kot eden najuspešnejših, a tudi najstrožjih menedžerjev. V času njegovega vodenja podjetja je odslovil 15.200 delavcev, kar je predstavljajo desetino vseh zaposlenih. Zmanjšal je število zaposlenih v IT-oddelku, število aplikacij v uporabi v HP-ju in število njihovih podatkovnih centrov s 85 na šest. Po nastopu recesije je ukinil mnogo ugodnosti za...

Slo-Tech - Pred dvema dnevoma so na internetu vzniknile govorice, da se nadvse uspešni Apple zanima za nakup podjetja ARM Holdings, ki ga poznamo po arhitekturi ARM. Gre za najpriljubljenejšo arhitekturo za mobilne telefone, saj je leta 2007 98 odstotkov vseh mobilnih telefonov uporabljajo vsaj en ARM-jev procesor. Vest, da se Apple zanima za nakup 3,4 milijarde funtov vrednega (včerajšnja tržna kapitalizacija na londonski borzi) britanskega podjetja, je razumljivo razburkala računalniško srenjo in borze po svetu.

Špekulanti so zagrabili novico z obema rokama. Prevzem bi bil smiseln, modrujejo, saj bi tako lahko Apple konkurentom preprečil uporabo ARM-jevih procesorjev v svojih telefonih. Pojavile so se povsem neosnovane govorice, da kani Apple za podjetje odšteti 5,2 milijarde funtov.

Strasti je včeraj pomiril ARM-jev izvršni direktor...

Heise - Facebook je leta 2004 ustanovil Mark Zuckerberg s sošolci s Harvarda in vse do danes je podjetje ostalo v zasebni lasti. V teh letih je dobilo nekaj finančnih infuzij skladov tveganega kapitala, ki so bile zaradi negativnega poslovnega rezultata nujno potrebne. Še leta 2005 naj bi namreč pridelali 3,6 milijona dolarjev izgube. Prva resna spogledovanja so se zgodila leta 2006, ko se je Yahoo resno zanimal za prevzem podjetja, vsote pa so dosegale milijardo dolarjev. Do končnega dogovora takrat ni prišlo, tudi zaradi optimističnih internih ocen, da naj bi bil Facebook vreden osem milijard dolarjev. Zuckerberg je vztrajno ponavljal, da do ponudbe delnic javnosti (IPO) ne bo prišlo. Hongkonški milijarder Li Ka-shing naj bi leta 2007 v Facebook vložil 60 milijonov dolarjev, transakcije med zaposlenimi in vložki skladov tveganega kapitala v letu 2008 pa naj bi tržno kapitalizacijo podjetja postavljali med vrednost 4 in 5 milijard dolarjev.

Vedno glasnejše pa so govorice, da se bo...

CNet - Apple je objavil poslovne rezultate za zadnje četrtletje fiskalnega leta 2009, ki se je zaključilo konec septembra. Tudi to pot niso razočarali investitorjev; ravno nasprotno, ta kvartal so opisali kot najbolj dobičkonosen doslej. Zbrali so namreč 9,87 milijarde dolarjev prihodkov, s čimer so ustvarili 1,67 milijarde dolarjev dobička. Leto poprej so njihovi dohodki znašali 7,90 milijarde, dobiček pa 1,15 milijarde dolarjev.

V Cupertinu ponosno dodajajo, da so v tem četrtletju prodali več iPhonov kot kdajkoli prej. S 7,4 milijoni novih lastnikov tega telefona so lanski rezultat izboljšali za sedem odstotkov. Dobro so šli v promet tudi Maci, ki so dobili 3,05 milijona novih lastnikov oz. 17 odstotkov več kot lani, nekoliko je šepala le prodaja iPodov, ki so jih prodali osem odstotkov manj kot lani (10,2 milijona). Delnice podjetja Apple so spričo dobrih rezultatov in obetov za prihajajočo božično nakupovalno sezono pridobile 16 odstotkov vrednosti v trgovanju po zaprtju borze (after...

ComputerWorld - Prejšnji mesec so na internetu vzniknile govorice, da kani IBM prevzeti obubožani Sun. IBM je kmalu tudi javno potrdil, da se zanimajo za prevzem in formiral posebno skupino ljudi, ki je natančno preučila Sun in ocenila, da je podjetje preveč potratno za IBM, tako da je kupčija odpadla.

Našel pa se je že novi rešitelj. To bo Oracle, ki bo, kot kaže, za 7,4 milijarde dolarjev gotovine (9,50 dolarja za delnico) prevzel Sun (v resnici bo prevzel stal 5,6 milijarde dolarjev, če upoštevamo Sunovo gotovino), s čimer bodo postali konkurenčnejši IBM-u in Hewlett-Packardu. Spomnimo, da je ponudba IBM-a sprva znašala 9,55 dolarja, kasneje pa so jo znižali na 9,40 dolarja za delnico. Skladno z napovedmi je delnica Suna na borzi danes poskočila za tretjino in se zavihtela do vrednosti 9,15 dolarja.

Glavna razloga, zakaj bi Oracle prevzel Sun, sta po besedah Oraclovega izvršnega direktorja Larryja Ellisona Java in Solaris. Kot pravi, bo Java najpomembnejša programska obogatitev, ki so jo...

The Register - Microsoft se je odločil, da bo v svojih operacijskih sistemih za PocketPC platformo opustil podporo Hitachijevim SH-3 in MIPS procesorjem. Zadnja različica operacijskega sistema bo delovala samo na ARM procesorjih. Kako so reagirali proizvajalci dlančnikov? Hewlett-Packard je bil znan kot podpornik Hitachijevih SH-3 procesorjih v svoji družini Jornada dlačnikov, vendar se je odločil, da bo to družino odslej izdeloval le še na podlagi 206MHz Intel StrongARM procesorjev. Casio uporablja v svojih Cassiopeiah procesorje MIPS, vendar bodo tudi ti najverjetneje podprli arhitekturo ARM.
Microsoft se je za tak korak odločil zato, ker je izdelovanje enega operacijskega sistema za več platform precej težavno opravilo. Sedaj se bodo lahko Microsoftovci povsem osredotočili na arhitekturo ARM in bolje optimizirali svoj operacijski sistem.
Drugače pa je zadnje čase opaziti, da ARM procesorji postajajo vse bolj pogosta sestavina dlančnikov. To smo že pred časom opazili pri dlančnikih Palm, kjer...

The inquirer - ARM je podjetje, ki je v stilu Rambus-a patentiralo svojo ARM arhitekturo, ki se nanaša na procesorje, vendar le-teh ne proizvaja, ampak se ukvarja predvsem s prodajanjem licenc. Intel in Texas Instruments, ki ga večina pozna po kalkulatorjih sta pred kratkim zakupila to licenco (Intel jo je samo podaljšal). Intel ima pravico do uporabe prihajajoče ARM v6 arhitekture, ter do spreminjanja le te, če bodo programi tako zahtevali. Tako se lahko v kratkem nadejamo Xscale StrongARM procesorjev s prej omenjeno tehnologijo, ki jih bo Intel namenil napravam PDA, brezžičnim in mrežnim napravam. ARM pa je poleg v6 arhitekture prodal Intelu licenco, ki mu dovoljuje uporabo ARM7TDMI in ARM946E-S jeder.
Texas Instruments se ne zanimajo za CPU procesorje, ampak za DSP procesorji (digital signal processors), katere bodo tako kot pri Intelovih procesorjih razširili z novo v6 arhitekturo.