The Verge - IBM-ovi in Sonyjevi raziskovalci so postavili rekord v hranjenju podatkov, saj so na magnetni trak v majhni kaseti zapisali 330 TB podatkov. S tem so dosegli gostoto zapisa 201 gigabita na kvadratni palec. To je precej več od trenutno komercialno dostopnih tračnih enot, ki shranijo do 15 TB, ali diskov, ki gredo do 60 TB v primeru SSD-jev in 12 TB pri klasičnih. Za dosego rekorda sta si Sony in IBM delo razdelila - Sony je izdelal enoto z magnetnim trakom zadostne ločljivosti, IBM pa je bi zadolžen za pripravo bralnih glav in tehnologije za obdelavo signala. Rezultat je impresiven.

Tračne enote so ene najstarejših nosilcev podatkov, saj so z nami že več kot 60 let. Začele so se s takrat gromozansko kapaciteto 2 MB, danes pa rutinsko shranjujejo milijonkrat več...

Slo-Tech - Fujifilm je sporočil, da bodo nehali proizvajati film FP-100C, ki ga lahko uporabljajo polaroidni fotoaparati, ki snemajo fotografije dimenzij 3,25 x 4,25 palca. Gre za zlasti za fotoaparate znamke Polaroid iz 60. in 70. let, ki so razvoju fotografije vtisnili neizbrisen pečat, še danes pa so bili popularni kot nišni izdelek.

Digitalna fotografija klasični grozi, da jo bo požrla, in polaroidni fotoaparati so bili eni izmed prvih žrtev. Polaroid je že leta 2008 prenehal izdelovati film za svoje fotoaparate, sedaj pa bo Fujifilm kot zadnji proizvajalec ustavil svoje stroje. Tudi Fujifilm je...

Ars Technica - Ars Technica se je oglasila pri IBM Research v Zürichu in si ogledala, kako razvijajo novo tekočino, ki so jo marketinško poimenovali kar 5D elektronska kri in namerava rešiti težave pri nadaljnji miniaturizaciji čipov. Z njo želijo odpraviti ozki grli, ki ju predstavljata odvajanje toplote s čipov in njihovo napajanje z energijo.

V računalnikih in na integriranih vezjih je v tretji dimenziji namreč še veliko prostora, a je tja silno težko postaviti čipe, ker je treba nekako zagotoviti, da se bodo še vedno lahko hladili. Tipičen namizni procesor zlahka porabi več kot 100 W energije in torej odda ravno toliko toplote, česar ni problem odvesti. Treh takih procesorjev pa ne moramo postaviti drugega nad drugega, ker...

Slo-Tech - Čeprav se danes večinoma pogovarjamo o diskih, SSD-jih, flashu in optičnih medijih, so za dolgoročno shranjevanje velikih količin arhivskih podatkov še vedno zelo uporabne tračne enote. To je daleč najcenejši način za shranjevanje podatkov, slaba lastnost pa so zelo zelo dolgi dostopni časi, zaradi česar so uporabne zlasti v arhivarske namene. Razvoj teh enot ne počiva, in IBM in Fujifilm sta razvila tehnologijo, ki skorajda postoteri količino podatkov, ki jih lahko zapišemo na posamezno kaseto.

LTO-6 danes shrani do 2,5 TB podatkov, IBM in Fujifilm pa sta pokazala, kako lahko na enako velike kasete,...

Sony - Sony je razvil nov način zapisa na magnetni trak, ki omogoča doseganje gostote zapisa 148 Gb na kvadratni palec, kar je približno 74-krat več od trakov v današnjih tračnih enotah. S to tehnologijo obljubljajo izdelavo enot, ki bodo sposobne shraniti do 185 TB podatkov.

Razlika v primerjavi z današnjo tehnologijo LTO-6, ki z 2 Gb na kvadratni palec omogoča izdelavo kaset s kapaciteto do 2,5 TB, je posledica drugačnega načina priprave magnetnih zrnc na površini. Sony je razvil način nanosa z razprševanjem (sputter deposition) v vakuumu, ki tvori več slojev magnetnih kristalov z uniformno orientacijo na polimernem filmu debeline 5 mikrometrov. To so storili tako, da so tarčo obstreljevali z argonovimi...

Seagate - Seagate je kot prvi proizvajalec trdih diskov dosegel gostoto zapisa podatkov 1 Tb na kvadratni palec, s čimer se obeta povečanje kapacitete prihodnjih trdih diskov, so zapisali v izjavi za javnost. V Seagatu obljubljajo, da se bo takoj po uvedbi nove tehnologije kapaciteta diskov v primerjavi z današnjimi podvojila, da konca desetletja pa naj bi na 3,5-palčne diske stlačili do 60 TB podatkov. Trenutno najprostornejši 3,5-pačni trdi diski merijo 3 TB in prinašajo gostoto zapisa okoli 620 Gb na kvadratni palec.

Nova tehnologija se imenuje HAMR, kar pomeni magnetno zapisovanje s toploto (heat-assisted magnetic recording). Izumil jo je Fujitsu leta 2006, o njem pa smo obširneje pisali predlani. Za delovanje...

IT Pro Portal - Skupina raziskovalcev z več inštitutov in univerz v Singapurju je razvila proces (izjava za javnost), ki lahko z uporabo kuhinjske soli (natrijev klorid) poveča kapaciteto klasičnih magnetnih trdih diskov do šestkrat. Ekipa je odkrila postopek, ki omogoča gostoto zapisa vse do 3,3 terabita na kvadratni palec, medtem ko imajo današnji največji modeli gostote do 0,63 terabita na kvadratni palec, prve terabitne metode pa so se v laboratorijih pojavile lani.

Ekipa je uporabila posebno metodo nanovzorčenja (nanopatterning), ki omogoča gradnjo polj magnetnih bitov, ki imajo pravilnejše lastnosti od klasičnih naključno razporejenih....

Heise - V boju proti zlorabam plačilnih kartic, ki so v preteklem letu po vsem svetu skokovito narasle (predvsem skimming, to je kopiranje magnetnega zapisa in PIN-a), bodo Nemci počasi prešli na uporabo kartic brez magnetnega traku. Ker se od letošnjega leta v evrskem prostoru pri transakcijah na bankomatih uporablja EMV-čip, je po poročanju Frankfurter Allgemeinze Sonntagszeitunga nemška zvezna policija (nem. Bundeskriminalamt) bankam priporočila, da začnejo izdajati kartice brez magnetnega zapisa. Isti podatki kot na magnetnem traku so namreč tudi v čipu, od koder jih je dosti teže prebrati.

Za komitente, ki potrebujejo tudi kartice za v neevrske države, pa bankam...

Ars Technica - V zadnjem času kapaciteta trdih diskov le počasi narašča ali pa celo stagnira, saj so raziskovalci zadeli ob zgornjo mejo gostote zapisa podatkov na magnetne plošče. Na področju zviševanje gostote zapisa potekajo intenzivne raziskave, med katerimi so v Hitachijevih laboratorijih odkrili načina, kako lahko na kvadratni palec stlačijo tudi do enega terabajta podatkov. O tem pišejo v članku v reviji Nature Photonics.

Za dosego tako velike gostote zapisa so hkrati uporabili dvoje metod, ki imata isti namen. Zadušiti poskušata superparamagnetizem, ki se pojavi zaradi sprostitve toplote ob zapisu podatkov, ta pa lahko obrne sosedne bite in uniči podatke v bližini. TAR (angl. thermally-assisted magnetic recording) segreje zelo malo območje za zapis in ga nato ohladi, s čimer prepreči manipulacijo sosednjih bitov. Druga metoda se imenuje BPR (angl. bit-patterned recording) in pomeni zapisovanje na površino, ki ima "magnetne otoke", ki preprečujejo vplivanje na bite izven posameznega...

X-Bit Labs - IBM-ovi raziskovalci so dosegli nov rekord v ploščinski gostoti zapisa na linearni magnetni trak, ki velja za eno izmed najbolj zanesljivih in dostopnih tehnologij hranjenja podatkov. To je pomembno, ker je shranjevanje podatkov na njih cenejše in energetsko učinkovitejše kot uporaba trdih diskov, tako da v velikih podatkovnih knjižnicah še vedno najdemo kilometre teh trakov.

V IBM Research v Zürichu so v sodelovanju s Fujifilmom iz Japonske dosegli gostoto zapisa 29,5 milijarde bitov na kvadratni palec, kar je približno 39-krat več od danes uporabljanih magnetnih trakov. Nova tehnologija bi lahko omogočila izdelavo kaset, ki sprejmejo 35 terabajtov nestisnjenih podatkov. V IBM-u...

Slo-Tech - Backblaze je komercialna spletna stran, ki uporabnikom za pet dolarjev mesečno ponuja neomejeno količino prostora na svojih strežnikih, ki ga lahko uporabijo za shranjevanje varnostnih kopij. Ker to pomeni na tone podatkov, so morali iznajti način, kako vse silne petabajte podatkov poceni uskladiščiti. Predpripravljene rešitve so se izkazale za pregrešno drage, zato so fantje sedli skupaj in sestavili svoje - Linuxove strežnike velikosti 4U rack, ki za 7.867 dolarjev nudijo 67 terabajtov prostora.

In iz česa sestojijo? Gre za običajne komponente, ki jih najdemo tudi v domačih računalnikih. Na eno Intelovo matično ploščo priključijo štiri kartice SATA. Skupno je tako na tak sistem povezanih 45 diskov, kar porabi precej električne...

CNet - Lester William Polsfuss oz. Les Paul, ki je umrl v četrtek, 13. avgusta v 94. letu starosti, je širši javnosti verjetno najbolj poznan po svojih kitarah. Za zgodovino Rock'n'Rolla zagotovo zelo pomemben človek, ki je bil eden izmed izumiteljev električne kitare v obliki, ki jo poznamo danes, je glasbenemu svetu dal še mnogo več. Številne inovacije so zasenčile tudi njegovo jazzovsko glasbeno...

Yahoo News - Pri Nethercomm-u pravijo, da so razvili novo tehnologijo za dostop do interneta -- da nam za internetno cesto služi kabelski priključek, telefonska parica, zrak (wireless) ali celo električno omrežje, smo se že nekako navadili, a sedaj se jim je pridružil nov prenosnik -- plinovod. Med drugim trdijo tudi, da je z njihovo tehnologijo moč pošiljati celo TV signal, zadevo pa naj bi omogočali ultraširokopasovni oddajniki, ki naj bi bili celo cenejši od trenutno najbolj uveljavljenih na bakreni parici oz. koaksialnem kablu. Testiranje nove tehnologije naj bi se začelo v določenih delih ZDA naslednje leto.

Upamo lahko, da bodo svoje trditve uresničili in z zamikom tudi k nam pripeljali prepotrebno konkurenco domačemu Telekomu. Nenazadnje lahko tudi toplarne v naših mestih začno razmišljati o razširitvi svoje ponudbe, mojo babico pa že skrbi, da se bo njen štedilnik nalezel virusov.

CNet - Polovica stoletja bo, odkar je IBM predstavil računalnik z novim kosom strojne opreme -- trdim diskom. Ta kos so prvič pokazali svetu 13. septembra 1956 in je bil spoštovanja vreden. Tehtal je eno tono in hranil neverjetnih 5 MB podatkov na 50 ploščah premera 24 palcev (skoraj 61 cm). Zadeva se je zavrtela 1200-krat v minuti in prenašala podatke s hitrostjo 8.800 znakov na sekundo, skupaj z omarico, v kateri je bil hranjen, pa je disk meril 152 x 172 x 74 cm.


2 GB iPod Nano s takšnim trdim diskom bi tehtal skoraj 410 ton oz. povedano drugače -- od takrat smo v tem pogledu napredovali 150.000-krat (trenutno dostopni diski so veliki največ 750 GB) oz. 65.000.000-krat...

Slashdot - Hitachi Global Storage, potomec slovitega IBM-ovega oddelka za razvoj trdih diskov, je oznanil prihod prvih diskov z zgodovinsko kapaciteto 1 TB! Razvili so posebno tehnologijo 3D-zapisa, ki bitov ne prebira in zapisuje le v horizontalni ravnini, pač pa ji dodaja še tretjo razsežnost. Na kvadratni palec je na ta način moč shraniti do 230 gigabitov, kar v praksi pomeni, da bi na Microdrive v iPod minijih lahko zapisali do 20 GB podatkov.

BBC -

Dejstva, da ljudje proizvajamo iz dneva v dan več podatkov, ni potrebno posebej poudarjati. A vendar, ste se kdaj vprašali, koliko? To so se vprašali raziskovalci na kalifornijski univerzi (University of California, Berkeley) in produkcijo podatkov po svetu temeljiteje raziskali.

Raziskovalci zdaj trdijo, da vsako leto vsak Zemljan proizvede 800 megabajtov podatkov, torej za dobršen CD. Tako danes hranimo na papirju, filmu, optičnih in magnetnih enotah dvakrat več podatkov, kot smo jih pred štirimi...

Tom's Hardware - V današnjih je glavni medij za prenašanje podatkov zagotovo CD -- vsaj domačih uporabnikov. Tudi kadar moramo vpisati format c:, nam za varnostno kopijo kar dobro služijo že prej omenjeni mediji. A pri velikih podjetjih bi bil tak način shranjevanja neuporaben, zavzel bi preveč časa in prostora ... V te namene se uporabljajo že skoraj zastarele tračne enote. Izgledajo kot malo večje videokasete, saj je v njih magnetni trak, na katerega se shranjujejo podatki. Največja prednost so kapacitete, saj na eno enoto lahko spravimo tudi do 50 GB podatkov. Hitrost je tu sekundarnega pomena.

X-Bit Labs - IBM je danes predstavil disk z največjo gostoto zapisa podatkov na kvadratni palec. Travelstar 80GN, kot se rekorder imenuje, ima kapaciteto 80 GB ter dosega gostoto zapisa 70 milijard bitov na kvadratni palec. IBM je takšno gostoto dosegel z izboljšavo svoje pixie dust tehnologije ter z uporabo elementa rutenija na magnetni plasti.

IBM napoveduje, da bodo dosegli mejo 100 milijard bitov na kvadratni palec še v prihodnjem letu. Travelstar 80GN je tako eden najhitrejših prenosnih diskov, saj ploščam, ki se vrtijo s 4.200 obrati na minuto, pomaga še 8 MB predpomnilnika. O dobavljivosti, ceni ter kvaliteti (IBM, khm, khm [:D]) še ni podatkov.

Yahoo News - Nekateri "strokovnjaki" še danes poudarjajo, da bi bilo najbolje, če se diski počasi umaknejo na odpad zgodovine in prepustijo prostor drugim manj mehaničnim napravam, vendar pa nič ne kaže, da se bodo diski, katerih tehnologija je starejša od računalnika PC, tako kmalu umaknili drugim rešitvam. Seagate je namreč pred kratkim predstavil svojo tehnologijo HAMR (heat-assisted magnetic recording), s katero naj bi se diskom povečala gostota zapisa na kvadratni palec na kar 50 terabitov. Za primerjavo: največje gostote se zapisa se danes trenutno gibljejo okoli 50 gigabitov na kvadratni palec. In kako naj bi Seagatu uspelo spraviti na magnetno ploščo tako veliko količino podatkov? Tako gostoto zapisa naj bi dosegli s segrevanjem mesta, kamor bi bili podatki zapisani, s posebnim laserjem. Vendar pa je tehnologija še vedno v povojih, zato jo bodo vgrajevali v diske šele čez 5 do 10 let.

Technology Review - Gotovo obstaja kar nekaj bralcev, ki se strinjajo s tem, da je diskom odbila zadnja ura in da je že skrajni čas, da jih nadomestijo pomnilniški čipi. Diskom so konec napovedovali tudi že prenekateri strokovnjaki, ki so napovedali, da je magnetni zapis dosegel največjo možno gostoto zapisa in da se bo razvoj novih diskov ustavil. No, kljub temu se razvijalci ne dajo in ugotavljajo nove trike, s katerimi bi lahko povečali gostoto zapisa - od bolj občutljivih bralnih glav, preko manjšanja magnetnih zrnc. Korak dalje pa sta pred kratkim napravili tudi podjetji IBM in General Electric, ki sta iznašli novo metodo, kako povečati kapaciteto diskov: podjetji sta magnetna zrnca ločili na nekakšne...

Linux Weekly News - Ker že kar dolgo časa nisem poročal o Linuxu in ker je ta tematika postala že kar malce zapostavljena, bo marsikatere bralce, ki dobesedno stradajo za Linux novicami razveselil podatek o novem rekordu, ki so ga dosegli pri prevajanju jedra (kernela). Prejšnji rekord je znašal 10 sekund, sedaj pa so z izboljšanim računalnikom, ki je bil sestavljen iz 32 procesorjev PowerPC64 s frekvenco 1.1 GHz ter 60 GB pomnilnikom dosegli nov rekord, ki znaša 7.52 sekund.
Zanimivo bi bilo tudi, če bi se kdaj pa kdaj kdo spomnil podirati rekord v prevajanju Mozille, ki je vsaj po mojem mnenju še bolj zafrknjena aplikacija in kar dodobra zaposli sistem. Več o podiranju rekorda tukaj.

Slashdot - Že res, da so računalniki ena izmed najboljših pogruntavščin zadnjega časa - z njimi lahko pišemo, se igramo, računamo zapletene enačbe v delčku sekunde in seveda arhiviramo podatke. Ravno zaradi slednjega so nekateri strokovnjaki močno zaskrbljeni, saj se vedno več podatkov shrani v obliki digitalnega zapisa na diske, magnetne trakove, diskete ali kakšna druga sredstva za zapisovanje podatkov. Vedno manj pa je raznih zapisov na ploščice, table ali kakšna druga sredstva za navadno "analogno " zapisovanje podatkov. Zakaj so nekateri tako zaskrbljeni zaradi vedno večjega števila podatkov, ki so shranjeni v digitalni obliki? Največji problem je, da ti podatki nikoli ne bodo trajno zapisani, ampak bodo vedno izpostavljeni določenim nevarnim okoliščinam - disk z magnetnim zapisom se lahko kaj hitro skvari zaradi odpovedi glave, CD-ji se lahko hitro zlomijo ali stopijo na visoki temperaturi, da o disketah, ki se pokvarijo že tako, da jih samo malce grdo pogledaš sploh ne govorimo. Skrb...

Slo-Tech - Japonski proizvajalec Fujitsu, ki je pred kratkim govoril, da bo opustil proizvodnjo trdih diskov, je danes prikazal novo tehnologijo za shranjevanje podatkov. Z to tehnologijo naj bi bilo možno shraniti 100Gbitov na kvadratni palec. Do sedaj je bila ta meja le pri 32,6Gbitov. Fujitsu tako namerava izdati, še v tem polletju, 110GB diske za prenosnike. Trenutni rekord ima trenutno IBM z 48GB. IBM je trenutno tudi v stanju, da proizvaja trde diske, kjer je možno shraniti 100Gbitov na kvadratni palec, vendar tega ne namerava storiti do leta 2003.

Computer Peripherals - Japonski znanstveniki so pred kratkim objavili resnično revolucionarno tehnologijo za shranjevanje podatkov, ki temelji na steklu in zelo redkem elementu z imenom samarij. S pomočjo njihove tehnike je tako mogoče na s samarijem obdelano steklo zapisovati podatke z zelo kratkimi laserskimi pulsi. Laser na steklu ustvari luminoscentno pikico velikosti 400 nanometrov, pikice pa so med seboj oddaljene samo okoli 100 nanometrov. V en kubični centimeter samarijskega stekla bi tako lahko zapisali kar 1000 GB podatkov, kar je, milo rečeno, ogromno. Seveda pa je tehnologija še v povojih in potreben bo precejšenj napredek, da bo postala splošno uporabna. Femtosekundni laserji so namreč izjemno dragi, samarij je redek, prav tako pa ni znana velikost in poraba energije naprave, ki bi bila potrebna za branje takšnih podatkov. Kljub vsemu pa vsekakor gre za izjemno obetavno tehnologijo, in če vas zanima več, kar pojdite sem.