Slo-Tech - Čeprav se danes večinoma pogovarjamo o diskih, SSD-jih, flashu in optičnih medijih, so za dolgoročno shranjevanje velikih količin arhivskih podatkov še vedno zelo uporabne tračne enote. To je daleč najcenejši način za shranjevanje podatkov, slaba lastnost pa so zelo zelo dolgi dostopni časi, zaradi česar so uporabne zlasti v arhivarske namene. Razvoj teh enot ne počiva, in IBM in Fujifilm sta razvila tehnologijo, ki skorajda postoteri količino podatkov, ki jih lahko zapišemo na posamezno kaseto.
LTO-6 danes shrani do 2,5 TB podatkov, IBM in Fujifilm pa sta pokazala, kako lahko na enako velike kasete, ki merijo 10 x 10 centimetrov ter 2 cm v globino, shranimo do 220 TB podatkov. Ključ je bilo seveda zgoščevanja zapisa, kar so dosegli z oženjem sledi na magnetnem traku.
DO komercializacije nove tehnologije bo minilo še nekaj let in prav mogoče je, da končni izdelek ne bo prinesel tako ekstremnega dviga kapacitete, saj je treba vedno tehtati še med ceno in zanesljivostjo. Zaostanek pa je slabih deset let; kar so razvijalci izumili leta 2007, prihaja na prodajne police danes. Torej lahko 200- in več terabajtne kasete v najboljšem primeru pričakujemo tam okrog leta 2020. A vseeno je to neizpodbiten dokaz, da tračne enote še zdaleč niso odpisane, saj se njihov razvoj še vedno nadaljuje. Mark Lantz iz IBM-a namreč pojasnjuje, da se še vedno gostota zapisa na magnetnem traku podvoji skoraj vsaki dve leti - podobno kot Moorov zakon.
STK (Oracle) danes prodaja enote za kasete z zapisom okoli 8,5T nekompresirano. Dostopni čas do poljubne datoteke na kaseti je okoli 90 sekund. Preverjeno, ker jih uporabljamo.
odvisno od načina backupa, količine, prepustnosti io, ... za "manjše" stvari se ne splača. soliden sistem knjižnice trakov se začne pri cenah nekoliko bolšega avtomobila. en sam streamer vi sistemu je pa prej nevaren kot pa rešitev. zapovrh je pa treba še tape redno kontrolirat. (sem imel "prijetno" izkušnjo z dlt-jem katerega ni prebrala več nobena enota. kljub uspešnim verifikacijam po opravljenem backupu. sploh je pa offline najbolje delat na odročno lokacijo.
Verjetno bodo za namen individualnega varnostnega kopiranja ceneni SSD-ji velikih kapacitet sčasoma nadomestili kasete tračnih enot. Sicer pa bodo verjetno v podatkovnih skladiščih (tipično v sklopu storitev cloud), kjer se podatke za preprečevanje izgube hrani z redundanco, SSD-ji nadomestili diske.
Katera je, poleg glinenih ali kamnitih ploščic s klinopisom, v današnjem času najbolj primerna tehnologija arhiviranja podatkov, predvsem s stališča trajnosti podatkov?
odvisno od načina backupa, količine, prepustnosti io, ... za "manjše" stvari se ne splača. soliden sistem knjižnice trakov se začne pri cenah nekoliko bolšega avtomobila. en sam streamer vi sistemu je pa prej nevaren kot pa rešitev. zapovrh je pa treba še tape redno kontrolirat. (sem imel "prijetno" izkušnjo z dlt-jem katerega ni prebrala več nobena enota. kljub uspešnim verifikacijam po opravljenem backupu. sploh je pa offline najbolje delat na odročno lokacijo.
Hvala. Sem poguglal cene in je razlike za cca faktor 10, če ne še kaj več. Preveč za moje pojme, za ta denar lahko kupiš šitload diskov.
Katera je, poleg glinenih ali kamnitih ploščic s klinopisom, v današnjem času najbolj primerna tehnologija arhiviranja podatkov, predvsem s stališča trajnosti podatkov?
Od digitalnih medijev ravno tračne enote, mogoče tudi M-Disc. Sicer pa papir, mikrofilm.
Katera je, poleg glinenih ali kamnitih ploščic s klinopisom, v današnjem času najbolj primerna tehnologija arhiviranja podatkov, predvsem s stališča trajnosti podatkov?
Od digitalnih medijev ravno tračne enote, mogoče tudi M-Disc. Sicer pa papir, mikrofilm.
Glavna težava arhiviranja je ravno v hitrem razvoju in menjavi tehnologij. Ne poznam nikogar, ki bi znal z gotovostjo povedati katera tehnologija bo v ospredju čez 10 let. Gotovo pa bosta papir in mikrofilm to obdobje zlahka preživela. Nekatere organizacije porabijo veliko časa z raznimi prepisovanji starih trakov na nove zaradi menjave generacije tračne enote ali tehnologije. Meni se zdi še najbolj uporaben kar diskovni sistem. Trdi diski so precej poceni. Je pa potrebno biti zelo previden pri konfiguraciji - RAID5 je zelo dovzeten za izgubo vseh podatkov, ko je v isti gruči veliko diskov (verjetnost za izpad več kot enega diska hkrati postane zelo visoka). Podobno je pri RAID6 - rekonstrukcija gruče po izpadu diska traja zelo dolgo, ko so v uporabi diski velikih kapacitet - verjetnost za izgubo podatkov se tu pri veliki gruči zelo poveča. Če je le mogoče se tudi na takih backup/arhivskih sistemih uporabi RAID10 (po možnosti pa še deduplikacija). Pri nas uporabljamo mrežni backup server slovenskega proizvajalca. Off-the-shelf komponente naredijo sistem poceni, preizkušena izbira tehnologij in pametna konfiguracija pa zagotavljata robustno delovanje.
S tem, da če zapišeš na HDD, ga pospraviš v hladilnik, zapakiranega, je velika verjetnost, da ga čez 10 let ne boš mogel prebrati.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
