Dejstva, da ljudje proizvajamo iz dneva v dan več podatkov, ni potrebno posebej poudarjati. A vendar, ste se kdaj vprašali, koliko? To so se vprašali raziskovalci na kalifornijski univerzi (University of California, Berkeley) in produkcijo podatkov po svetu temeljiteje raziskali.
Raziskovalci zdaj trdijo, da vsako leto vsak Zemljan proizvede 800 megabajtov podatkov, torej za dobršen CD. Tako danes hranimo na papirju, filmu, optičnih in magnetnih enotah dvakrat več podatkov, kot smo jih pred štirimi leti. Papir je navkljub črnim napovedim še vedno najbolj priljubljen način shranjevanja podatkov, njegova uporaba pa še narašča -- v treh letih za 43 odstotkov.
Samo v lanskem letu so proizvedli pet eksabajtov (eksabajt je 1018 bajtov) novih podatkov na papirju, diskih, optičnih enotah in drugih medijih za shranjevanje podatkov. Za lažjo predstavo povejmo, da ameriška Kongresna knjižnica z 19 milijoni knjig in 56 milijoni rokopisov zasede zgolj 10 terabajtov -- stotisočino eksabajta.
Prek radia so prenesli 320 milijonov ur programa (70 mio ur novega), prek televizije pa 123 mio ur (31 mio ur novega). Zanimivo je še, da so od 18 eksabajtov podatkov, ki so jih prenesli komunikacijski kanali za TV, radio in telefon, 98 odstotkov predstavljali telefonski pogovori, kar niti ni presenetljivo, saj povprečen Američan preživi 16 ur na mesec pri telefonu. Več o tem.
