Guardian - Francoski časnik Le Monde naj bi imel dokaze, da je predsednik Sarkozy obveščevalni službi naročil (nezakonit) nadzor nad delom enega od njihovih novinarjev.

Posredi je bilo poročanje v ti. aferi Bettencourt. Oseminosemdesetletna gospa Liliane Bettencourt je večinska lastnica L'Orealovega imperija (ker se cenite) in s premoženjem čez 23 milijard evrov med najbogatejšimi osebami na svetu. Pri takih številkah davčne obveznosti niso nizke in gospa naj bi se bila pozanimala, kako jih zmanjšati. Pri tem naj bi ji svetoval kar Éric Woerth, takratni finančni minister, zdaj pa minister za delo v Sarkozyjevi vladi. Woerth je v javnosti nastopal kot oster nasprotnik utaje davkov, zasebno pa je - tako Le Monde - gospe Bettencourt uredil vračilo davka v...

The New York Times - Medtem ko ima Google s svojo storitvijo Books precej težav v ZDA, kjer je sodišče predlagano poravnavo med Googlom in založniki zavrnilo in postavilo pogajanja v pat položaj, gre v Franciji bolje. Prejšnji teden je Google sklenil dogovor z največjim francoskim založnikom Hachette, ki obvladuje četrtino vsega francoskega trga.

Gre za digitalizacijo knjig, ki jih je Google skeniral brez dovoljenj, kar je razjezilo založnike po celem svetu. Srž problema so knjige, ki v tiskani obliki niso več dostopne, saj so že zdavnaj razprodane in ponatisov ni, a založniki njihovega skeniranja vsepovprek ne dovolijo, ker avtorske pravice še niso potekle. S Hachettom se je Google sporazumel, da Hachette Livre še vedno obdrži pravico...

The New York Times - Googlovemu sloganu Ne bodimo zlobni (Don't be evil) navkljub ima podjetje največ težav s svojim renomejem v Evropi. Težave zaradi zbiranja podatkov o brezžičnih omrežjih, nenehna trenja Street Viewa z lokalno zakonodajo za varovanje zasebnosti, zbiranje podatkov uporabnikov Androida, tožbe zaradi nedovoljene digitalizacije knjig in podobno so pošteno načeli ugled Googla, ki mu na tradicionalno konzervativnem evropskem trgu ogromna finančna sredstva in tržna kapitalizacija niso prav nič v pomoč. Nasprotno, Evropejci se počasi začenjajo Googla bati, zato si podjetje prizadeva svoj ugled v Evropi popraviti, piše The New York Times.

Pri tem pa se je potrebno državljanom vsake države dobrikati nekoliko drugače. Na Irskem je...

Heise - Kot je bilo napovedano, bo Francija s prihodnjim letom verjetno obdavčila spletne reklame, saj je zakon, ki to predvideva, potrdil senat. Od vseh neto pobranih zneskov za spletno oglaševanje bo francoska vlada z novim zakonom pobrala en odstotek. Davka pa ne bodo plačevali ponudniki spletnih storitev, marveč podjetja, ki oglase na francoskem koncu interneta prikazujejo. Na ta način bodo zbrali največ davkov, saj neposredno podjetij, ki oglase naročujejo, ne morejo obdavčiti, če imajo sedež v tujini. Zakona francoska Narodna skupščina (Assemblée Nationale) še ni obravnavala. Preden bo začel veljati, ga morata seveda potrditi oba doma francoskega parlamenta. Če bo zakon sprejet, bo na leto prinesel v francoski proračun 20 milijonov evrov. Od televizijskih oglasov se nabere za 70 milijonov evrov davkov.

Slo-Tech - V medijih je bilo te dni zaslediti kritike na račun Ministrstva za šolstvo in šport, ki se je odločilo spremeniti prakso pri nakupu šolskih učbenikov. MŠŠ namreč po novem od založnikov želi avtorske pravice za e-gradiva in e-učbenike odkupiti enkrat za vselej in za vse primere. E-gradiva bi nato dali v brezplačno uporabo vsem, prav tako pa bi lahko učitelji (ali kdorkoli drug) ta gradiva tudi sami dopolnjevali.

To je seveda zelo zmotilo založnike. Po poročanju Financ se jim namreč "ne zdi normalno, da bi morali za e-gradiva ali e-učbenike prodati avtorske pravice državi enkrat za vselej in za vse primere".

Založniki so zato naročili raziskavo o tem, koliko učitelji sploh uporabljajo učna e-gradiva in koliko so le-ta stala. Kljub temu, da je MŠŠ doslej financiralo 139 učnih e-gradiv, je raziskava učitelje spraševala samo o uporabi 9 e-gradiv, pri čemer se je za pet izmed njih izkazalo, da jih ne uporablja nihče. Iz tega so sledile špekulacije, da učitelji e-gradiv večinoma sploh...

CNet - Google se bo letos konec junija ali v začetku julija podal v e-črkarsko pravdo, ki jo bijejo Amazon, Apple in Barnes in Noble. Nova storitev Google Editions bo kupcem omogočila nakup digitalnih verzij knjig, drugim trgovcem, tudi neodvisnim, pa celo njihovo prodajo na svojih straneh za ustrezne odstotke dobička. Kateri založniki bodo v projektu sodelovali in kakšna bo cenovna politika, še ni znano. Dodajmo, da je Google že lani obljubil, da bo v formatu EPUB brezplačno ponudil dela, ki so že v javni lasti. Posebej zanimiva pa zna biti Googlova nova knjigarna, če se bodo uspeli poravnati z založniki. Ob pozitivnem izidu bi namreč lahko prodajali tudi avtorsko zaščitene knjige, ki niso več v tisku, tantieme pa bi dobili lastniki avtorskih pravic.

Slashdot - Revija Popular Science je skenirala vse svoje izdaje ter jih brezplačno objavila na svoji spletni strani. Pri iskanju po 137-letnem arhivu so za pomoč prosili Google, ki je najverjetneje opravil tudi večino digitalizacije, saj imajo dosti izkušenj že iz svojega Google Books projekta.

Vsaka izdaja je predstavljena kot originalna publikacija vključno z reklamami iz tistega časa. Je pripomoček, ki združeno predstavlja družbeno fascinacijo nad prihodnostjo, znanostjo ter tehnologijo in izredno potencialen za izboljšanje naših življenj.



Kateri je najbolj zanimiv članek, ki ga najdete?

CNet - Francoski minister za kulturo Frédéric Mitterrand je v torek napovedal, da Francija načrtuje postavitev spletnega portala, kjer bodo na voljo francoske knjige in drugi dokumenti v digitalni obliki. Sprva bodo uporabili predvsem gradivo iz digitalne verzije francoske narodne knjižnice Gallica, projekt pa bodo nato še nadgradili. Dodatnih vsebin se nadejajo po sklenitvi dogovorov s francoskimi založniki, ki naj bi jim nato dovolili digitalizacijo svojih knjig. Od začetka bo projekt financirala francoska vlada, sčasoma pa naj bi postal samozadosten z zaslužkom od oglasov.

Mitterrand je poudaril, da to ne pomeni, da se Francija odpoveduje Google Books. Nasprotno, čeprav gre za neke vrste konkurenco, dopuščajo možnost sodelovanja in medsebojnega dopolnjevanja zbirk. V intervjuju za Le Monde (strojni prevod v angleščino) je Miterrand sicer okrcal Google, češ da je prišel v Evropo kot veliki zavojevalec, s katerim so založniki na vrat na nos podpisali dogovore, ki jih je sam označil za...

CNet - Francozi so našli še način, kako pobrati kakšen davčni evro več. Najnovejša zamisel predvideva obdavčitev spletnega oglaševanja - torej velikanov, kot so Google, MSN in Yahoo - in ponudnikov dostopa do interneta z namenom ustvariti fond denarja, ki bo namenjen založnikom. V poročilu, ki so ga sestavili nekdanji francoski kulturni minister Jacque Toubon ter predstavnika založnikov Patrick Zelnick in Guillaume Cerutti, ugotavljajo, da Google dela ogromne dobičke brez upoštevanja izvajalcev glasbe in založnikov tiskovin.

Zakon naj bi obdavčil vsak klik na spletni oglas ali sponzorirano povezavo v Franciji, pri čemer bi bila obdavčena vsa podjetja, ne glede na sedež zunaj Francije. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je že izrazil svojo naklonjenost predlogu. Na ta način naj bi zbrali 28 milijonov evrov.

The New York Times - Sodišče v Parizu je v petek razsodilo, da je Google kršil avtorske pravice z digitalizacijo knjig in objavo izvlečkov na spletu brez predhodne avtorizacije. Tožbo je vložila francoska založniška skupina La Martinière, ki je zastopala vrsto založnikov in avtorjev. Zaradi programa Book Search bo moral Google plačati odškodnino v višini 300.000 evrov in prenehati z digitalno reprodukcijo zaščitenega materiala. Kazen se bo vsak dan povečala za dodatnih 10.000 evrov, dokler iz svoje baze Google ne bo umaknil izvlečkov spornih francoskih knjig.

Google se je že odzval. Kot pravijo, so bili prepričani, da objavljanje kratkih izsekov ni v nasprotju s francoskim ali ameriškim avtorskih pravom in da izboljšuje dostopnost knjig. Njihovi pravniki že preučujejo sodbo, nato pa se bodo odločili, kako bodo ravnali v prihodnosti. Hkrati poudarjajo, da sodba v ničemer ne bo vplivala na poravnavo in dogovore, ki so jih dosegli z ameriškimi avtorji.

Slo-Tech - Microsoft je v svoje sisteme od Windows 2000 dalje vgradil tim. Protected Storage (Pstore), ki skrbi za varno lokalno hrambo nekaterih podatkov, npr. gesel Internet Explorerja, Outlook Expressa in MSN Explorerja.

Microsoft je Pstore razvil v 1990-tih letih, v tem času pa je Francija prepovedovala uporabo močne kriptografije. Ker bi zaradi Protected Storage francoska vlada lahko prepovedala prodajo operacijskega sistema Windows 2000 na francoskem trgu je Microsoft za šifriranje vsebine Protected Storagea za francosko lokalizirane različice operacijskega sistema Windows uporabil vnaprej definiran (fiksen) šifrirni ključ.

Francoska vlada se je leta 1999 nato odločila liberalizirati svojo politiko do kriptografije, saj so ugotovili, da bo to njihovim podjetjem omogočilo poln vstop na trg elektronske trgovine, ki so ga v tistem času obvladovala predvsem podjetja iz ZDA (izjava francoskega ministra za industrijo Christiana Pierreta iz leta 1997). Francozi so zakonodajo sprostili,...

Times Online - V Franciji so se očitno odločili nekoliko bolj ostro stopiti na prste internetnim piratom.

Predlog zakona, ki ga je predstavila francoska vlada, močno pa ga osebno podpira tudi predsednik Nikolas Sarkozy (najbrž pa tudi njegova žena in pevka Carla Bruni) naj bi stopil v veljavo januarja prihodnje leto. Predlog zakona predvideva, da bodo ponudniki dostopa do interneta kršitelje avtorskih pravic trikrat opozorili naj nemudoma prenehajo s svojim nezakonitim početjem, nato pa jim bodo onemogočili dostop do interneta.

Nad izvajanjem zakona bo bdela posebna protipiratska agencija z imenom Hadopi, ki jo bo francoska država financirala s slabimi 19 milijoni EUR letno.

In kdaj bo Franciji sledila Slovenija?

Guardian - Kot poroča Guardian Unlimited, so francoski vladni varnostni strokovnjaki prepovedali porabo BlackBerry naprav v prostorih francoskih ministrstev in predsedniške palače.

Razlog? Strah pred zlorabo BlackBerry mobilnih naprav za prisluškovanje s strani ameriških tajnih služb. Kot poroča Le Monde, so v Franciji mnenja da se BlackBerry naprave povezujejo na ameriške in britanske strežnike, kjer lahko ameriška NSA izvaja prestrezanje.

In preko katerih povezav se v internet povezujejo slovenski BlackBerry uporabniki?

X-Bit Labs - Kanadski velikan ATI Technologies je ta teden objavil novico, da so podpisali dogovor o sodelovanju z Nintendom. S tem dogovorom se je ATI zavezal, da bo razvijal tehnologije, ki bodo uporabljene v prihodnjih Nintendovih proizvodih. Podrobnosti še niso znane. Prav tako nobeno izmed podjetij ni dalo nobene uradne izjave o naravi izdelkov, ki jih lahko pričakujemo kot plod sodelovanja, čeprav je vse bolj ali manj očitno. Ninteno izdeluje igričarske konzole, ATI pa je vodilni proizvajalec grafičnih procesorjev. Klik!

Electic Tech - Pri Microsoftovih logih se je izvedelo tudi to, da bo Xbox izšel v ZDA in na Japonskem koncem leta 2001, v Evropo bo pa prišepal tri mesece kasneje. Proizvodnja bo potekala v Mehiki in na Madžarskem. Napovedali so tudi, da načrtujejo začetek proizvodnje nekje v Aziji, da bodo lahko lažje pokrili japonski trg. Menim, da se ne motim, če vam rečem, da bo proizvodnja potekala nekje na Tajvanu. [:D] Z velikim veseljem so pri Microsoftu napovedali tudi to, da bodo imeli ob lansiranju za sabo 200 založnikov za igre, še posebej so pa povdarili pristop Electronic Arts kot založnika, ki bo že ob začetku imel napisanih 10 iger za to konzolo... Bo Microsoft tudi tu zmagal? Počakajmo in videli bomo...

GamePC - Hehe, to pa je prava stvar za vse nas nočne ptiče. Kljub Intelovem embargu na vseh informacije o Pentiumih4 do polnoči danes ( po ameriškem času... ), so se pri GamePC ojunačili in objavili prvi uradni test Pentium4 procesorja. Intel sigurno ne bo srečen zaradi tega, toda fantje so zagotovo profitirali, saj je stran skoraj nemogoče naložiti ( na 128kbps ISDNju ) zaradi preobremenjenosti njihovega strežnika. Sicer bodo vse večje hardveraške strani jutri že pokazale svoje teste P4, toda za ekskluzivnost se je treba potruditi, kajne? Pa čeprav samo za nekaj uric [;)].