Slo-Tech - Wikimedia Enterprise je sporočila, da sta njeni prvi stranki Google in Internet Archive (slednji brezplačno). Storitev je neprofitna Fundacija, ki skrbi tudi za Wikipedijo, zagnala lani oktobra. Namenjena je komercialnim uporabnikom, ki potrebujejo velike količine gradiva in vsebin, ki jih nudijo storitve Wikimedije. Namesto ročnega nabiranja podatkov, strganja s spletnih strani in uporabe brezplačnih napol delujočih API-jev lahko proti plačilu naročnine dobijo hiter in kakovosten dostop. Druge prednosti so tudi posodabljanje vsebin in odstranjevanje zastarelih.

Google v resnici že uporablja storitve Wikimedije, denimo v okvirjih, ki se pojavijo pri iskanju po nekaterih terminih. Pogosto prikazuje fotografije iz arhivov Wikimedije in besedilo iz Wikipedije. Tudi na YouTubu se v nekaterih primerih, zlasti ob dezinformacijah, pojavijo okvirčki z vsebino iz Wikimedije. Wikimedia Enterprise je sicer plačljiva, a Fundacija poudarja, da ne pričakujejo, da bo kdaj prinašala glavnino...

ZDNet - Francoska obveščevalna agencija DCRI (Direction Centrale du Renseignement Intérieur) je v praksi ugotovila, kaj pomeni efekt Barbare Streisand, ko poizkus cenzure ali izbrisa informacije z interneta podžge zanimanje javnosti zanjo. DCRI je tako v začetku marca Fundaciji Wikimedija poslal zahtevo, da iz francoske verzije Wikipedije odstranijo članek o vojaški radijski postaji Pierre-sur-Haute, ki leži kakšnih 100 kilometrov zahodno od Lyona. Wikimedija je DCRI odvrnila, da bodo za tako radikalno potezo morali predložiti dodatne dokaze, da članek dejansko vsebuje tajne podatke in kateri deli članka so sporni. Članek je namreč v glavnem povzet po javno dostopnih informacijah.

Wikimedija poudarja, da vsak dan prejmejo številne zahteve po odstranitvi člankov, a je bila zahteva DCRI drugačna. Ker ji...

Slashdot - Nemška verzija Wikipedije, ki je za angleško takoj na drugem mestu po obsegu, je dosegla mejo milijona člankov. Mejo pol milijona člankov so dosegli pred točno dvema letoma. Milijonti članek govori o ameriškem botaniku Ernieju Wassonu. Angleška sestra ima 3,1 milijona člankov, slovenska 83 tisoč, skupno število pa je še z ostalimi članki v 240 drugih jezikih 14 milijonov.

Kakšno pot je Wikipedija prehodila v osmih letih, pa lepo kaže tudi prvi članek na nemški Wikipediji. Prvi članek (o reakciji s PCR) se je v tem času razvil iz prevoda navodil za izvedbo reakcije v pregleden enciklopedični prispevek.

Nemška Wikipedija je, tudi zaradi strožje politike, po mnenju ustanovitelja celo boljša od angleške. Nemci so tudi prvi uvedli...

Wired News - Bloger in aktivist za večjo zasebnost Christopher Soghoian se je prikopal do zanimivih informacij o sledenju uporabnikom s pomočjo njihovih mobilnih telefonov. Odkril je, da so med septembrom 2008 in oktobrom 2009 pri operaterju Sprint Nextel oblastem kar osemmilijonkrat posredovali zemljepisne koordinate zahtevanega telefona. Še več, obstaja namreč portal, kjer lahko policija vpiše številko in avtomatično dobi koordinate.

Predstavnik podjetja za stike z javnostmi je takoj začel miriti javnost, da številke niso tako ogromne, kot se zdi na prvi pogled. Ni šlo namreč za osem milijonov naročnikov, marveč mnogo manj številk. Kot pravi, se številka hitro nabere, saj gre za posamezne poizvedbe, ki se seveda večkrat nanašajo na isto številko, ki jih policija sledi tudi več...

The Wall Street Journal - Slabih devet let po ustanovitvi Wikipedije avtorji začenjajo bežati od nje, kažejo raziskave, poroča Heise. Po podatkih Španca Felipeja Ortege naj bi namreč letos angleški verziji Wikipedije hrbet obrnilo kar 49.000 avtorjev, kar je desetkrat več kot lani.

Kot kažejo dnevniške datoteke na strani, je po devetih letih sodelovanje in soustvarjanje nove vsebine postalo težje. Prispevkih novincev so vedno pogosteje brisani, rast člankov pa je že zdavnaj zašla s prvotne eksponentne krivulje na navadno premico. Razlogov je več, med njimi cela množica strogih pravil za pisanje prispevkov, ki ustvarjajo red na strani, in pa ogromno število tem, ki so enostavno že zadostno opisane. Raste pa...

The New York Times - Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.

Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.

Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...

ITworld.com - Na konferenci Hack In The Box, ki te dni poteka v Kuala Lumpurju v Maleziji, je spletna stran Wikileaks objavila načrt, s katerim želijo na splet pridobiti še več skrivnih dokumentov. Ustvariti nameravajo platformo, prek katere bi lahko časniki, organizacije za zaščito človeških pravic, raziskovalci in ostali po varni povezavi prenesli dokumente na strežnike Wikileaks. Tako bi breme varovanja vira in morebitne pravne sankcije prevzel Wikileaks.

Ko bi preverili avtentičnost materiala, bi z Wikileaks material za nekaj časa (doba embarga) dostavili strani, ki je njegovo objavo vzpodbudila. Ta čas naj bi novinarju ali skupini omogočil, da napišejo zgodbo o zbranem materialu. Šele po preteku embarga bi dokumente objavili tudi na Wikileaks, kar utemeljujejo z dejstvom, da široka dostopnost znižuje vrednost dokumentov.

Na Wikileaks so doslej objavili že 1,2 milijona občutljivih dokumentov; o najbolj delikatnih smo poročali tudi na naših straneh. Priznavajo pa, da imajo težave z...

The New York Times - Wikipedija je vsak dan manj prosta enciklopedija, saj je vsled vandalizma uporabnikov primorana uvajati nove in nove metode omejevanja urejanja. Najnovejši prijem se nanaša na članke o živih osebah, ki so pogosto tarče nepridipravov. Ti članki bodo odslej moderirani - to pomeni, da bo vsako spremembo moral potrditi zaupanja vreden uporabnik, preden bo našla pot na glavno stran. Do takrat bo na ogled stara revizija.

Flagged Revisions, kot se imenuje ta novotarija, je na nemški Wikipediji že nekaj časa stalnica, sedaj pa se je prebila še v elitno (z največ članki) angleško verzijo. Nekateri vidijo v tem prečkanje psihološkega Rubikona, saj se s tem uporabniki Wikipedije pravnoformalno razdelijo na dve kasti - zaupanja vredne in ostale. Res je, da je bilo že doslej moč za nek čas zakleniti članke o ljudeh na tapeti, kjer so vandali prepogosto izkazovali svoje nestrinjanje z maličenjem članka, a to so bili individualni primeri. Nova ureditev to stanje generalizira.

Slashdot - Ni še minilo mnogo od nesrečnega nemškega ministra s plemiškim naslovom in predolgim imenom, ki ga je Wikipedija preimenovala in umotvor uspešno prodala časnikom, ko se je podobna zgodba ponovila. Letos 29. marca 2009 je umrl francoski skladatelj Maurice Jarre, kar je dodiplomski študent Shane Fitzgerald iz Dublina izkoristil za demonstracijo, kako se novinarji preveč pogumno opirajo na Wikipedijo, ne da bi dejstva preverili še kod. Na Wikipedijin članek o preminulem umetniku je dopisal izmišljeni citat, ki so ga skrbniki sicer opazili in nekajkrat odstranili, a je z malo vztrajnosti uspel ostati na strani 24 ur. To je bilo dovolj, da so citat pobrali tudi veliki mediji, tako da se je znašel v osmrtnicah v The Guardianu, The London Independentu, na BBC-ju ter v indijskih in avstralskih časopisih. Nauk ostaja enak kot v prejšnjih zgodbah: Wikipedija je odlično izhodišče, ne pa primarni vir.

Izmišljeni citat se je glasil:

One could say my life itself has been one long soundtrack....

Heise - Ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedije Jimmy Wales je dejal, da je po njegovem mnenju nemška različica Wikipedije točnejša od angleške. Ali v njegovih besedah, "da ima višjo kakovost". Pojasnil je, da imajo tovrstni spletni projekti težave z zagotavljanjem točnosti informacij, zaradi česar želi k sodelovanju vzpodbuditi več akademikov. Zakaj točno je nemška verzija boljša, ni pojasnil, lahko pa sklepamo, da je nemščina le bolj eksotičen jezik od angleščine, tako da po njej ne more packati poldruga milijarda ljudi, marveč le slabih 200 milijonov, od katerih jih je polovica pedantnih Nemcev.

Nemška Wikipedija je s približnom milijonom člankov na drugem mestu za angleško po obsegu (2,8 milijona), skupno pa je v Wikipediji že 250 različnih jezikov - res, v nakaterih je zgolj tuintam kakšen članek. Za primerjavo, slovenska ima 74 tisoč prispevkov. Na re:publici je Wales odgovarjal tudi na očitke blogerjev, da velika podjetja prirejajo članke v svojo korist. Dejal je, da imajo...

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.

Slashdot - V Nemčiji se zgodil zanimiv primer, ki nazorno kaže, kako nevarno se je zanašati izključno na Wikipedijo pri iskanju informacij. Nemčija je 10. februarja dobila novega ministra za gospodarstvo, ki ima spričo plemiškega porekla strašno dolgo ime: Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg. Že ko so se pojavile prve govorice o imenovanju za ministra, je neki šaljivec na Wikipediji članek malo popravil, in sicer je ministru dodal še izmišljeno ime Wilhelm, tako da se je njegovo ime glasilo Karl Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.

Nemški tisk, ki je nato poročal o možakarju, je ime prebral v Wikipediji in kmalu se je napačno ime znašlo v Spieglu, Bildu, TAZ-u, Süddeutsche Zeitungu in še kje. Medtem so napako na Wikipediji odkrili in zahtevali dokaz o resničnem imenu v kredibilnem viru, ki so ga našli nikjer drugje kot v Spieglu, ki ga prej prepisal iz...

Jaz - Yes, počasi sem začelao odplačevat svoje "dolgove" s testi. V čau prenove strani se mi jih je namreč nabralo cel kup, ki jih še morem objavit ali celo napisat. No, prvi med njimi je primerjava dveh zelo popularnih overclockerskih SocketA matičnih plošč, ABITove KT7-RAID in ASUSove A7V. Če vas zanima katera se bolje obnese in za katero zmetati težko prislužene denarce, potem kar preberite test!