Slo-Tech - Dve od petih nagrad Breakthrough Prize, ki veljajo za najbolj finančno donosne v znanosti in tehnologiji, sta letos odšli v roke raziskovalcem, katerih odkritja so bistveno pripomogla k boju proti širjenju novega koronavirusa; med njimi je tudi Katalin Kariko.

Pred slabim desetletjem je ruski milijarder Jurij Milner ustanovil novo fundacijo za vsakoletno nagrajevanje prelomnih dosežkov v znanosti, Breakthrough Prize. Poleg je pritegnil še vrsto drugih ljudi, ki imajo pod palcem nekaj več od običajnih smrtnikov, od Sergeya Brina do Marka Zuckerberga, zato so same nagrade kar zajetne in v zadnjih letih znašajo po 3 milijone ameriških dolarjev. Nobelove so po slovesu še vedno precej spredaj, toda prebojne so za dobitnike ponavadi donosnejše - če se jih ne razdeli po večji skupini, kajti za razliko od Nobelovih so tu omejitve glede števila prejemnikov ohlapnejše. Tako kot lani, bodo tudi letošnji nagrajenci na dejansko podelitev morali še počakati na epidemiološko varnejše čase, do...

University of Chicago - Ameriški in kitajski raziskovalci so pokazali, da razmeroma enostavna sprememba v delovanju informacijske RNK za kar polovico poveča pridelek tako spremenjenega riža in krompirja.

Rastoča človeška populacija in vse bolj drastične posledice podnebnih sprememb resno bremenijo naše sisteme pridelave hrane. Zato si v biotehnologiji že dlje časa prizadevajo tudi s pomočjo genskega inženiringa ustvariti rastline, ki bodo odpornejše na višje temperature in pomanjkanje vode ter bodo obilneje rodile. Toda čeprav je napredek zaznaven, so veliki preboji še bolj redki in zato je nedavno odkritje znanstvenikov z univerz Chicago, Peking in Guizhou, da že razmeroma enostavna modifikacija delovanja mRNK močno poveča pridelek najbolj razširjenih poljščin, toliko bolj razburljivo. Obenem pa bi lahko povedalo več tudi o podobnih mehanizmih v živalskih organizmih in človeku.

Že nekaj časa vemo, da gol spisek genov, ki v našem DNK hranijo recept za sestavne dele organizma, zlepa ne predstavlja vsega,...

Nobelove nagrade - Začel se je Nobelov teden, ko bodo na Švedskem vsak dan razglasili, kdo prejme posamezno Nobelovo nagrado. Danes so s Karolinska Instituteta v Stockholmu sporočili, da Nobelovo nagrado za medicino 2016 prejme japonski zdravnik Yoshinori Ohsumi za odkritja mehanizma avtofagije. Na ta način celice reciklirajo svoje sestavne dele.

Znanstveniki so že v 50. letih minulega stoletja opazili, da so v celicah posebni organeli, v...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je danes razglasila tretje prejemnike letošnje Nobelove nagrade, in sicer za kemijo. To prejmejo avstrijski kemik Martin Karplus, britanski biofizik Michael Levitt in izraelski biokemik Arieh Warshel za razvoj modelov za kompleksne kemijske sisteme.

Trojica je v 70. letih prejšnjega stoletja začela razvijati računalniške metode, ki omogočajo simulacije in analize velikih molekulskih sistemov. Kemiki in zlasti biokemiki so si namreč tedaj začenjali postavljati nova vprašanja. Pomembneje je postajalo, kako nek encim deluje oziroma kako nek postopek poteka, kot pa...

Slo-Tech - Danes točno ob 13.00 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Za svoje literarne dosežke je nagrado prejel 74-letni perujski pisatelj in esejist Mario Vargas Llosa. Nagrado je prejel za "svojo kartografijo struktur moči in izostrene ponazoritve upora, revolta in poraza posameznika". Vargas Llosa je v svoji dolgoletni karieri...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos k znanosti na področju kemije so nagrado prejeli 79-letni ameriški kemik Richard Heck z Univerze Delaware, 75-letni japonski kemik Ei-ichi Negishi z Univerze Purdue in 80-letni japonski kemik Akira Suzuki z Univerze Hokaido za delo na področju organske...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.30 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za medicino. Za svoj doprinos k znanosti na področju fiziologije ali medicine je nagrado prejel britanski znanstvenik Robert Edwards za svoje delo na področju in vitro oploditve.

In vitro oploditev je postopek, pri katerem več jajčec oplodijo s spermo darovalca zunaj telesa, nato pa...

Slashdot - Prioni so povzročitelji bolezni, katerih obstoj so prvikrat predpostavili v 60. letih prejšnjega stoletja, izolirali in nedvoumno okarakterizirali pa so jih šele sredi 80. letih. Od bakterij in virusov se razlikujejo v tem, da so po strogi definiciji življenja nežive strukture, saj ne vsebujejo DNK ali RNK in niso nič drugega kot napak zviti proteini. Protein PrP je prisoten v zdravih celicah, kjer je zvit v nativno obliko s 43 odstotki alfa vijačnice in 3 odstotki beta ploskev. Različica PrP^SC istega proteina se razlikuje v zvitju, saj sta njegovi sekundarna in terciarna struktura...

Slo-Tech - Švedska akademija nadaljuje z objavljanjem prejemnikov Nobelovih nagrad za letošnje leto. Danes so objavili nagrajenko s področja literature, ki je postala Herta Müller. Prav Nobelove nagrade za literaturo so v zgodovini poskrbele za največ vroče krvi, saj je Nobelovo poslednjo voljo, da naj nagrado prejme avtor "za najbolj izstopajoče delo v idealni smeri", moč interpretirati zelo široko. Zgodovina...

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

BBC - V soboto, 12.9.2009 je v 95. letu starosti umrl dr. Norman Ernest Borlaug, dobitnik Nobelove nagrade za mir, poznan kot "človek, ki je nahranil svet" ter začetnik zelene revolucije. Z razvojem izjemno odpornih žitaric z visoko stopnjo pridelka in promocijo modernih kmetovalnih metod (pesticidi, namakanje, sintetična gnojila) je v 20. stoletju po nekaterih ocenah pred smrtjo zaradi lakote rešil več kot 245 milijonov življenj, navkljub nekaterim ostrim...

Slo-Tech - Eno ključnih vprašanj evolucije je, kako so se lahko najbolj preproste kisline in molekule začele samoreplicirati in zanetiti večni ogenj evolucije, ki od takrat naprej ni uspel ugasniti. Sedaj pa so znanstveniki tudi v svojih laboratorijih uspeli ustvari RNK-encime, ki so se sposobni samoreplicirati.

Danes je pri razvitih organizmih DNK (deoksiribonukleinska kislina) odgovorna za prenos genetskega zapisa, RNK (ribonukleinska kislina) pa je odvisna od DNK, da uspešno izvaja svojo vlogo izgradnje proteinov. Vendar ena od pomembnih teorij o izvoru življenja pravi, da ker lahko RNK deluje tako kot gen in encim, je RNK bila prisotna na svetu pred DNK in je tako služila kot predhodnica molekule življenja.

Vendar pa je proces kopiranja molekule, najbolj osnoven korak za življenje, hkrati tudi izredno kompleksen in vključuje številne proteine in druge celične komponente. Dolga leta so se znanstveniki ubadali z vprašanjem, ali je možno RNK kopirati tudi na kakšen lažji in preprostejši...

Slashdot - Proteini, ki jih lahko najdemo v aligatorski krvi, bi lahko v prihodnosti predstavljali vir za naslednjo generacijo antibiotikov. Že v preteklih študijah se je izkazalo, da imajo aligatorji izredno močan imunski sistem, ki pa ima še dodatno dobro lastnost - proti virusom, bakterijam in glivicam se lahko učinkovito bojuje tudi brez predhodne izpostavljenosti le-tem, kar je pogosto predpogoj pri človeku, če želi imeti možnost preživetja nevarnejših virusov.



Tokrat pa so se znanstveniki osredotočili na levkocite v aligatorjevi krvi, iz katerih so nato izločili proteine in jih podvrgli bakerijam. Izkazalo se je, da lahko že majhne količine teh proteinov uničijo marsikatero bakterijo,...

Slo-Tech - 3. oktobra tega leta se je Švedska Kraljeva akademija za znanost odločila, da letošnjo Nobelovo nagrado za področje fizike podeli raziskovalcema Johnu C. Mather iz Nase in Georgu F. Smoot iz Univerze v Kaliforniji za odkritje anizotropije v mikrovalovnem sevanju vesolja.

Mikrovalovno sevanje ozadja je ostanek prvotne slike vesolja, ko je materija postala prosojna za elektromagnetno sevanje. Do danes se je vesolje že tako ohladilo, da temperatura tega sevanja znaša le še 2,7 K. Mikrovalovno sevanje ozadja prihaja bolj ali manj homogeno iz vseh strani neba, njegovo detajlno sliko pa je posnel satelit COBE, izstreljen leta 1989. Iz te slike pa vseeno vidimo, da sevanje ni popolnoma homogeno. Območja z malo krajšo valovno dolžino so "vroče" točke v prvotnem vesolju, ki predstavljajo zametke...

TechFreep - Pred nekaj dnevi smo poročali o zabavni inovaciji na področju baterij, danes pa smo dobili podatke o mnogo bolj revolucionarni tehnologiji. Raziskovalci z univerze Brown so namreč predstavili plastično baterijo -- po njihovih besedah hibrid med trenutno razširjenimi baterijami in kondenzatorji, ki združuje pozitivne lastnosti obeh tehnologij (daljši čas shranjevanja baterij in hitro polnjenje kondenzatorjev). Izum temelji na plastični masi, imenovani polipirol, katere izumitelji so leta 2000 prejeli tudi Nobelovo nagrado za kemijo, nudil naj bi ogromno, do 100-krat večjo moč od danes najbolj pogostih, alkalnih baterij, obenem pa se odlikuje tudi s privlačnimi dimenzijami, ki odpirajo mnoge potenciale v proizvodnji prenosnih elektronskih naprav.

O izvorni novici na TechFreep nas je obvestil ljubitelj tehnologije -- Thomas, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Slashdot - Izum optičnega kabla je spremenil veliko stvari, predvsem pa čas prenosa podatkov ter način komunikacije preko svetovnega spleta. Za vse to razkošje, ki ga sedaj uživamo, se lahko zahvalimo trem znanstvenikom, ki so s svojim delom postavili temelje tehnologije, ki jo danes uporabljamo.

Trud, ki so ga v razvoj teorij vložili Roy J. Glauber, John L. Hall in Theodor W. H&#228nsch je sedaj priznala tudi švedska akademija znanosti, saj bodo vsi trije prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Na podelitvi, ki bo 10. decembra v Stockholmu, bo polovico nagrade prejel Glauber, drugo polovico pa Hall in H&#228nsch.

SiOL - Predstavljajte si CD s spominsko kapaciteto, ki znaša ne 650 MB ampak 650.000.000 MB. To je res možno, vendar ne pričnite takoj snemati vseh vrst wareza iz interneta še prekmalu, zna se namreč zgoditi, da bo preteklo še mnogo let, preden se ta tehnologija zares uveljavi in preide v široko proizvodnjo in uporabo.

Največji trenutni problem pa znanstvenikom predstavlja počasnost branja ter pisanja informacij na atomskem nivoju. Zato lahko samo čakamo na tiste čase, ko bomo lahko na CD-je shranjevali nepredstavljive količine podatkov. Slin slin. Aja, pa skoraj bi pozabil... Še klik!

P.S.: Cena tudi še ni znana.[:D]

University of Wisconsin - Sodeč po članku na winsconsenski univerzi, so tamkajšnji znanstveniki razvili metodo uporabe atomarnega silicija kot medija za shranjevanje podatkov. Predstavljajte si vafer (s katerim se tudi proizvaja procesorje), na katerega z zapletenim postopkom nanesejo tanko plast zlata. S tem procesom postane vafer dosti bolj trden. Na to zlato nato s podobnim postopkom nanesejo še plast silicija, katerega lahko potem dobesedno razporedijo v logične vrste ter stolpce. Poenostavljeno rečeno je vse, kar še potrebujemo, naprava za odstranjevanje ter dodajanje atomov v mrežo, saj prisoten atom pomeni logično enko, odsoten atom pa logično ničlo. Zadeva je sicer dvodimenzinalna ter odstopa od fizikalno najgostejšega zapisa na atomski ravni (trodimenzionalni set popolnoma zloženih ter prosto odstranljivih atomov), a vseeno - zadeva je revolucionarna. A kot vse revolucije, tudi ta potrebuje čas. Desetletja do praktične uporabe. Klik!

...

Jaz - Če imate v hiši sobo (in miljončke) preveč, zakaj je ne bi spremenili v ultimativni igralni prostor? Na tejle strani se nahajajo zelo natančna navodila za izdelavo 3D igričarke arene.

Samo ne se ustrašit, ko boš takole gledal na mapo Lava Giants...