Druga pomembna razlika je deljivost nagrade, saj se Nobelove nagrade lahko delijo največ med tri, kar je v današnjem času huda in na čase nepoštena omejitev, saj je znanost ekipni šport. Nagrado za fiziko je prejela sedmerica vodij različnih ekip, ki so sodelovale pri odkritju in dokazu nevtrinskih oscilacij. S tem je rešen tudi problem mase nevtrinov, ki je dokazano večja od nič. Sedmerica si bo enakovredno razdelila dve tretjini nagrade (torej 285.000 dolarjev vsak), medtem ko bo preostalo tretjina dobila skupina več kot 1300 sodelujočih v eksperimentih. Sicer 770 dolarjev na osebi ni ravno veliko, je pa vseeno lepo priznanje, da njihov prispevek šteje.
Nagrade za znanosti o okolju je prejelo pet znanstvenikov. Edward S. Boyden in Karl Deisseroth sta prejela nagrado za delo v optogenetiki. To je tehnika, ki omogoča uporabo svetlobe za prižiganje in ugašanje skupin nevronov ter veliko obeta pri raziskavah možganov. Že leta 2013 so za optogenetiko podelili European Brain Prize, kjer sta bila med prejemniki tudi Boyden in Deisseroth.
John Hardy je raziskoval mutacije v genu APP, ki povzročajo zgodnji nastanek Alzheimerjeve bolezni. Pokazal je, da amiloidni prekurzoski protein (APP) vedno povzroča nastanek Alzheimerjeve bolezni, če podedujemo gen zanj. To je ključno odkritje, ki omogoča študij bolezni v miših, saj omogoča vzrejo miši z Alzheimerjevo boleznijo. Pred odkritjem APP ni bilo znano, kaj povzroča to bolezen.
Helen Hobbs raziskuje genetske variacije, povezane s holesterolom in trigliceridi v krvi. Odkrila je, da gen PCSK9 povzroča povišane ravni holesterola LDL (škodljiva varianta), medtem ko mutacija na enem ali obeh alelih PCSK9 povzroča znižanje ravni LDL in ljudi dobro ščiti pred boleznimi srca, četudi imajo druge dejavnike tveganja (visok pritisk, sladkorna, kajenje itd.). Inhibitorji PCSK9 so danes popularna zdravila proti holesteroli za ljudi, kjer statini ne pridejo v poštev.
Svante Pääbo pa za sekvenciranje starih vzorcev DNK, ki so pomagali razumeti našo evolucijo in na primer sorodstvo z neandertalci. Sekvenciranje DNK da boljše rezultate kot primerjanje kosti. Pääbo je uspel izolirati DNK iz mumij, nato pa se je lotil še starejših ostankov. Na koncu je uspelo celo rekonstruirati genom neandertalcev, ki je dokazal, da so se ljudje in neandertalci parili med seboj vsaj dvakrat v zgodovini. To je na glavo postavilo prejšnje razumevanje, da je šlo za izolirani skupini, od katerih je ena izumrla pred 40.000 leti. A izkazalo se je, da imamo v sebi nekaj neandertalskih genov.
Nagrajenec za matematiko, kjer Nobelove nagrade sploh ni, pa je postal Ian Agol. Nagrado je prejel za prispevke k topologiji nizkih dimenzij in geometrijski teoriji grup. Poleg glavnih nagrad so podelili še manjše nagrade za šest perspektivnih raziskovalcev v fiziki in dva v matematiki, ki dobijo vsak po 100.000 dolarjev.
Milner si prizadeva, da bi te nagrade postale tako ugledne kot Nobelove nagrade. Za to ne bo dovolj le visoka finančna vzpodbuda, temveč bo treba poskrbeti tudi za promocijo. Podelitev je iz NASA AMes Research Centra prenašala televizija Fox, povezoval jo je Seth MacFarlane, nastopili pa so številni zvezdniki. Vse skupaj je bilo še najbolj podobno podelitvi oskarjev. Še najpomembnejše pa je, da bodo nagrade resnično prejemali ljudje, ki so jih zaslužijo. Za zdaj kontroverznih imen še ni bilo.
... vsaj ne glede na to pod katero sekcijo je bilo objavljeno: