Bloomberg - ZDA bodo kitajskega proizvajalca telefonov Xiaomi umaknila s seznama kitajskih komunističnih vojaških podjetij, kamor ga je prejšnja administracija uvrstila nekaj dni pred zaključkom mandata. Takšna uvrstitev je pomenila, da ameriški državljani in podjetja ne bi smela v nobenem pogledu investirati v podjetje. To vključuje tudi obvezno prodajo deležev v podjetju, izbris iz indeksov ipd. Zdaj sta Xiaomi in ZDA našla skupni jezik.

Xiaomi je v začetku leta zaradi ameriške odločitve vložil tožbo zoper ZDA. Uradnih izjav še ni, a obravnave ne bo. ZDA in Xiaomi bosta do 20. maja sodišču predložila skupni predlog, kako končati spor. Xiaomi že od začetka trdi, da je prepoved nezakonita, osnovana na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in da je bila sprejeta, ne da bi podjetje imelo možnost poštenega zagovora (due process). Veljati bi bila morala začeti 15. marca, ko bi bilo prepovedano kupovati delnice podjetja (odprodaja bi bila obvezna čez dve leti), a je sodišče z začasno odredbo...

Slo-Tech - Zakonodaja s področja varstva zasebnosti je zapletena, še posebej ko govorimo o zasebnosti na spletu. Del teh zapletenih pravil se nanaša tudi na spletne piškotke ("cookies"), majhne podatkovne datoteke, s katerimi nas spletne strani identificirajo ob vsakem obisku. Glede na zapletenost pravil, ni čudno, da imajo skrbniki spletnih strani nemalo težav pri implementaciji teh pravil v praksi. Dobra novica za vse upravitelje spletnih strani: Informacijski pooblaščenec je na svoji spletni strani pokazal nov, bolj prijazen pristop k...

The Economist - Barantanje in dogovarjanje o ceni na tržnici je značilno za južne in vzhodne države, omikani Evropejci pa ga povezujejo z barbarstvom. Jasno označene cene, ki veljajo nediskriminatorno za vse kupce, jemljemo kot eno največjih pridobitev civilizacije in dokaz omikanosti. A resnica je daleč od tega, kar se znova kaže tudi na internetu.

Že v fizičnih trgovinah je resnica precej manj premočrtna. Cene so resda objavljene, a si je mogoče pridobiti popuste na najrazličnejše načine. Nekateri zbirajo točke zvestobe, kakšen dan v tednu imajo popust upokojenci, ob nakupu treh izdelkov lahko dobite enega zastonj, z nakupom kuponov na spletnih straneh si pridobite velikanske popuste, nekateri trgovci ob vsakem nakupu izdajo kupon za popust pri naslednjem nakupu itd....

ComputerWorld - Slab dan za Mozillino predstavitvijo sistema DoNotTrack je tudi Google pokazal svojo verzijo rešitve problema zasebnosti, ki nam jo na internetu oglasi vztrajno krčijo. Googlova rešitev prihaja v obliki vtičnika za brskalnik Chrome in se imenuje Keep My Opt-Outs. Prenos je mogoč z domače strani, kjer je na voljo tudi izvorna koda.

Ideja je podobna kot pri Mozilli. Sicer že obstoji Netowrk Advertising Initiative, v kateri so zbrani oglaševalci, ki podpirajo izklop personaliziranega oglaševanja, a so nastavitve razdrobljene in niso permanentne. Namreč, nastaviti je potrebno za vsakega oglaševalca posebej, hkrati pa se ob brisanju piškotkov te nastavitve izgubijo. Google je že pred časom razvil rešitev za svoje...

Slo-Tech - Ta teden je Informacijski pooblaščenec podjetju Ljubljanski potniški promet prepovedal zbiranje lokacijskih podatkov uporabnikov Urbane ter jim tudi naložil, da morajo iz vseh svojih zbirk osebnih podatkov izbrisati lokacijske podatke vseh potnikov, ki za prevoz uporabljajo t. i. neprenosljive terminske vozovnice (Urbana zelene barve). Podjetje je namreč zbiralo in hranilo podatke o času, kraju in liniji vstopa za vsakega potnika, za kar ni imelo ustrezne pravne podlage. Po ugotovitvah inšpekcijskega nadzora pa naj bi bila uporaba prenosljive kartice Urbana (rumene barve) anonimna.

Pooblaščenec je LPP-ju naložil tudi, da mora prilagoditi delovanje validacijske naprave, preko katere potniki ob vstopu na mestni avtobus validirajo svojo kartico Urbana, in sicer tako, da se ob validaciji na monitorju ne bo več izpisoval podatek o vrsti uporabljene terminske vozovnice. Ti podatki so bili namreč neustrezno zavarovani, saj jih je lahko pogledal vsak naključni potnik v avtobusu.

LPP mora...

Slo-Tech - Wired je pred kratkim objavil članek o tim. Flash piškotkih, katerih značilnost je, da jih ni mogoče nadzorovati preko standardnih nastavitev za piškotke v spletnih brskalnikih.

Če uporabnik v brskalniku izbriše običajne piškotke, s tem ne izbriše tudi Flash piškotkov. Spletne strani pa potem lahko s pomočjo Flash piškotkov izbrisane piškotke "oživijo" oziroma ponovno pošljejo uporabniku.

Kot je pokazala raziskava University of Berkeley, kar nekaj velikih spletnih strani uporablja to tehniko oživljanja izbrisanih piškotkov, Flash piškotki pa v politiki zasebnosti dostikrat sploh niso omenjeni.

No, za vse zaskrbljene pa je že nekaj časa na voljo tudi dodatek BetterPrivacy za Firefox, ki vam povrne kontrolo tudi nad superpiškotki in ostalimi LSO objekti (Local Shared Objects) ter tako učinkoviteje ubrani vašo zasebnost.

Washington Post - Od leta 2000 je v ZDA v veljavi določilo, ki zveznim agencijam prepoveduje uporabo sledilnih piškotkov in drugih tehnologij za profiliranje uporabnikov njihovih spletnih strani, če to ni nujno potrebno. Nova administracija pa si prizadeva to omejitev odpraviti. V ponedeljek se je izteklo dvotedensko obdobje, ko so zbirali pripombe javnosti na predlog, ki bi uporabo piškotkov spet dovolil.

Skupine za zaščito zasebnosti so ogorčene, saj naj bi vlada na tak način prišla do ogromne zbirke osebnih podatkov obiskovalcev vladnih strani. Hkrati se sprašujejo, ali se spremembe dogajajo pod pritiskom privatnih podjetjih, kot je Google. Electronic Privacy Information Center je namreč izbrskal pogodbo, ki jo je Google z neznano vladno agencijo sklenil 19. februarja, in podjetje izvzema iz omejitev. To pomeni, da vlada sicer ne sme zbirati podatkov, a ker je na spletno stran Bele hiše vgrajen YouTube, lahko Google spremlja podatke o uporabnikih, ki si ogledajo, denimo, predsedniške nagovore...

Slashdot - Kot poroča Seattle Times, je ameriški predsednik Bush 20. decembra lani podpisal zakon, ki prinaša nekatere spremembe v poštno zakonodajo. Obstoječa in spremenjena zakonodaja sicer izrecno prepoveduje pregledovanje pisemskih pošiljk brez odredbe sodišča, vendar pa je Bush priložil podpisano izjavo, v kateri zagovarja pravico, da vlada v primeru nujnih okoliščin brez sodne odredbe odpre in pregleda zaprto pisemsko pošiljko.

V izjavi Bush pravi, da bo "sestavil" izjemo, ki bo omogočila odprtje zaprte pisemske pošiljke v nujnih primerih.

Ti primeri naj bi prišli v poštev v primeru nujnosti, da se zavaruje človeška življenja, varnostjo pred nevarnimi snovmi ter v primeru "potrebe fizične preiskave, ki jo dovoljuje zakon za zbiranje obveščevalnih podatkov". Po interpretaciji Bele Hiše naj ne bi šlo za nekaj novega, saj ustava že sedaj v nekaterih okoliščinah dovoljuje preiskavo brez sodne odredbe.

Kritiki pa po drugi strani opozarjajo, da je Busheve "nujne okoliščine" mogoče...

Slo-Tech - Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS) je 16. avgusta na Partnerstvo za razvoj* naslovila pobudo po obravnavi vprašanja glede zakonske ureditve odvzema krvi z namenom DNK vzorčenja vseh državljanov Slovenije.

Po mnenju SNS je razvoj tehnike in znanosti na področju analize človekove DNK prinesel večje možnosti za zdravljenje nekaterih bolezni, za razvoj biotehnologije ter za preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj (DNK kot posameznikov "prstni odtis"). V stranki zato ustanovitev nacionalne zbirke DNK vzorcev označujejo kot nujno.

V predlogu, poslanem na Partnerstvo za razvoj navajajo, da je "uporabnost podatkov, ki nam jih Nacionalna zbirka vzorcev DNA nudi, nedvomno bistveno večja od možnosti zlorabe podatkov in kršenja zasebnosti in pravic posameznika."; Ob tem primeroma navajajo nacionalno zbirko DNK vzorcev, ki jo je vzpostavila Velika Britanija, zbirko DNK vzorcev, ki jo je pripravila Estonija ter zbirko CODIS, ki jo v forenzične namene uporablja ameriški...

Slo-Tech - Glede na to, da v EU že dalj časa potekajo debate o tim. retenciji prometnih podatkov, torej času obveznega hranjenja prometnih podatkov, si poglejmo, kako je sorodno poročje urejeno v ZDA.

Lansko leto je EU z ZDA podpisala sporazum o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, ki med drugim predvideva, da sme ameriški Customs and Border Protection podatke o letalskih potnikih hraniti do največ treh let in pol, razen seveda v primeru preiskovalnega ali sodnega postopka. V praksi seveda ni za pričakovati, da bi podatke hranili bistveno manj časa od tega obdobja.

Ob tem pa je le nekoliko nenavadno kako so za primerjavo shranjeni podatki o kupcih orožja. Leta 1993 sprejeti Brady Handgun Violence Prevention Act of 1993 je predvideval, da prodajalec orožja preveri podatke o kupcu, kasneje pa je to nalogo prevzel FBI-jev National Instant Criminal Background Check System. FBI je bil podatke dolžan hraniti 180 dni, nato pa uničiti.
Aprila 2000 je bivši predsednik Bill Clinton to obdobje...

Linux Today - Glede na Netcraftovo statistiko, naj bi spletne strani bele hiše prešle na Linux. Je to verjetno? Gre samo za kakšno čudno napako ali za novo taktiko zavajanja hekerjev? V vsakem primeru: swašta.

CNN - Vsi že vemo, da zasebnosti na spletu bolj ali manj ni. Največje oglaševalske agencije zbirajo podatke o vaših navadah, vaših konjičkih, vaših nakupovalnih navadah in tako naprej. Dober primer je tudi recimo Amazon, ki zbira podatke o tem, kakšne knjige iščete in glede na te podatke vam prikaže priporočene knjige za vas.
Zaradi očitkov oglaševalski industriji, da nenehno vdira v zasebnost uporabnikov, so postavili dve spletni strani (t.i. "opt-out" strani), Network Advertising Initiative in Andersen Compliance, kjer lahko uporabniki odklonijo uporabo njihovih podatkov, ko obiščejo popularne komercialne spletne strani.
V preteklosti so morali uporabniki na vsaki spletni strani posebej označiti, da ne želijo uporabe njihovih podatkov na spletni strani, kar je povzročilo kritiko varuhov zasebnosti in nekaterih zakonodajalcev. Tako se ameriški kongres nagiba k temu, da bi na splošno uredil to problematiko na ta način, da bi lahko oglaševalske agencije uporabljale podatke o uporabnikih...