BSA - Globalna organizacija za zaščito poslovne programske opreme oz. Business Software Alliance je objavila najnovejše poročilo o nelegalni uporabi programske opreme po svetu. Dokument, ki so ga pripravili skupaj z analitično hišo IDC, nosi s sabo dobro novico, namreč, uporaba nelicenčnega programja po svetu zlagoma upada. Trenutno je po svetu v povprečju nameščenega 37 % takih programov, kar predstavlja dvoodstotni padec glede na leto 2016. Slaba plat poročila pa se nanaša na prizadevanja BSA, saj ankete med šefi informatike kažejo, da gre omenjeno upadanje v večji meri pripisati strahu podjetij pred zlonamerno programsko opremo (54 %), kot pa prizadevnim grožnjam advokatov združenja, kar je kot razlog za nakup licenc navedlo 43 %...

Slo-Tech - BSA, ki zastopa največje založnike programske opreme in igra vlogo svetovnega policaja pri kontroli zakonite rabe programske opreme, ugotavlja, da se je stanje na področju programskega piratstva v letu 2013 v Sloveniji zelo malo izboljšalo.

Zmanjšuje se število prodajaln in servisov, ki strankam priporočijo ali celo omogočijo namestitev nelegalne programske opreme, ugotavljajo v študiji, ki so jo izvedli jeseni. Predlani je bilo takih 11 odstotkov, lani pa devet. Od teh je dobra polovica samo priporočila namestitev nelegalne programske opreme, preostali pa so bili to pripravljeni storiti za stranko.

Pri nadzoru poslovnih subjektov, ki ga BSA opravlja skupaj s tržnim inšpektoratom, so ugotovili, da ima 42...

Slo-Tech - Organizacija BSA (The Software Alliance) in podjetje Menart konstruiranje in proizvodnja orodij d.o.o. iz Slovenskih Konjic sta sklenila najvišjo poravnavo zaradi kršitev avtorskih pravic in nameščene nelegalne programske opreme v Sloveniji, piše Žurnal. Podjetje bo moralo plačati 30.000 evrov odškodnine, medtem ko je BSA sprva zahtevala skoraj 100.000 ervov (zahtevajo lahko do trikratno vrednost ilegalno nameščenih programov). Nadzor nad rabo legalne programske opreme v podjetjih v Sloveniji opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), saj imajo njegovi inšpektorji pravico vstopiti v prostore podjetja in pregledati tudi službene računalnike. Ta je v konkretnem primeru pred meseci obiskal omenjeno podjetje in ga...

Slo-Tech - Tržni inšpektorat RS je v svojem letnem poročilu za lani razgrnil podatke v zvezi z uporabo nelegalne programske opreme. Kot povedo možje (inšpektorja si ja vendar vsi predstavljamo z brki) s TIRS-a, vsako leto izvedejo dve akciji. V prvi se usmerijo na ciljne skupine (denimo arhitekti, projektna podjetja, časopisne, radijske in televizijske hiše), v drugi pa na tiste subjekte, za katere prejmejo prijavo ali pa jih izberejo naključno.

Tako so v letu 2010 opravili 179 inšpekcijskih pregledov in pregledali 742, oziroma 64 % vseh računalnikov, ki so bili v času nadzora najdeni pri preiskovancih. Na njih je bilo nameščenih 3744 programov, od katerih jih za 421 - ali 11,2% - uporabniki niso našli dokazila o zakoniti uporabi. Pri 92, ali dobri polovici pregledanih subjektov ,so tako našli vsaj en program, ki je bil nameščen nezakonito.

48-tim subjektom so izdali odločbo o odpravi kršitve, torej da program odstranijo ali plačajo licenčnino, 17 so jih opozorili, proti ostalim pa...

Heise - Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) je objavila rezultate študije o kvantitativnih vplivih digitalnega piratstva in ponarejanja izdelkov na gospodarstvo, ki jo je zanjo izvedel Frontier Economics. Poročilo je nadgradnja izsledkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je leta 2008 ocenila vrednost piratskih in ponarejenih izdelkov, ki se vsako leto premikajo v mednarodni trgovini, a ni kvantizirala njihovih vplivov na gospodarstvo.

ICC na podlagi podatkov iz leta 2008 ocenjuje, da je ekonomska vrednost letno ponarejenih oziroma prekopiranih izdelkov 650 milijard dolarjev. V mednarodno trgovino zaide manj kot polovica teh izdelkov, med 285 in 360...

The New York Times - Kitajska velja za državo, kjer se avtorske in sorodne pravice najhuje teptajo, tako da ima država eno najvišji stopenj nelegalne programske opreme. BSA ugotavlja, da se stanje zelo počasi vendarle izboljšuje, a je kitajska vlada za letos napovedala neizprosen boj zoper računalniške pirate.

Njihova državna agencija za intelektualno lastnino je napovedala, da bodo vpeljali nove računovodske standarde, kako mora javna uprava vrednotiti kupljeno programsko opremo. Poleg tega bodo ekipe inšpektorjev v enem mesecu pregledale vse računalnike v vladnih agencijah, do junija pa prav vsak računalnik vsakega javnega uslužbenca.

Protipiratske zaveze so posledica ameriško-kitajskega vrha decembra, na katerem se je Kitajska...

Heise - Čeprav proizvajalci neradi javno objavljajo odstotek reklamacij svojih izdelkov, je francoski portal Hardware.fr pridobil podatke velikega francoskega prodajalca računalniške opreme o odstotku reklamiranih komponent, ki so bile kupljene med 1. oktobrom in 2009 in 1. aprilom 2010, poroča Heise. Torej, v povprečju gledamo strojno opremo, ki je stara kvečjemu eno leto. Da bi zagotovili statistično veljavnost rezultatov, so upoštevali le proizvajalce, od katerih so prodali vsaj 500 enot v posamezni kategoriji. Izsledki so zelo zanimivi.

Med trdim diski je reklamacij od 1,04 odstotka (Maxtor) do 3,39 odstotka (Hitachi). Najslabše so se odrezali diski Hitachi Deskstar 7K1000.B (5,76 odstotka) in 7K1000.C (5,20 odstotka jih je odpovedalo, oba 1 TB) ter Western...

PC Pro - Proizvajalec protivirusnega programa Alwil Software je pred poldrugim letom opazil, da se en ključ za licenco za Avast Pro, prodan malemu podjetju v Arizoni, razširja po spletu. Namesto da bi ga takoj blokirali, so raje izvedli eksperiment in pustili, da pljuskne po vsem svetu. Vince Steckler iz Alwil Softwara je pojasnil, da so našli omenjeni ključ na praktično vseh straneh z nelegalno programsko opremo (warez strani). Dodaja, da gre za svojevrsten paradoks, da uporabniki program za zaščito pred zlonamernimi programi iščejo na streh, kjer zlonamernih programov mrgoli.

Ključ se je razširil po praktično celem svetu, saj so ga našli v 200 državah (vodi Rusija, sledijo Mehika, Brazilija, Italija, Španija, ZDA, Indija, Filipini, Francija, Ukrajina, Argentina, Tajska) na...

The New York Times - Microsoft nadaljuje in razširja septembra začeto akcijo, v kateri so v odgovor na rusko izrabo obtožb o uporabi nelegalne programske opreme za obračunavanje s političnimi nasprotniki licencirali vso nameščeno programsko opremo na računalnikih nevladnih organizacij. Programsko opremo bodo zastonj dobili v več kot 500.000 nevladnih organizacijah, neodvisnih medijih in drugih podobnih neprofitnih organizacijah v 12 državah z nesvobodnim režimom, med njimi tudi v Rusiji in na Kitajskem. S tem policija v teh državah ne bo imela pravne podlage za zasego računalnikov zaradi suma uporabe nelegalne programske opreme.

V program so vključene naslednje države: nekdanje sovjetske republike Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan ter Kitajska, Malezija in Vietnam. Rusija je v programu že od septembra, pridružijo pa se lahko še nove države.

Microsoftova podpredsednica Nancy J. Anderson je povedala, da želijo zagotoviti, da se...

Slo-Tech - Organizacija BSA je ta teden objavila novo študijo o razširjenosti nelegalne programske opreme in njenem vplivu na gospodarstvo. Ocenjujejo, da bi z znižanjem deleža piratske programske opreme za 10 odstotkov v štirih letih gospodarstvo pridobilo dodatnih 142 milijard dolarjev, pol milijona novih delovnih mest in 32 milijard dolarjev davčnih prihodkov za države.

V EU bi dobili 61 tisoč novih delovnih mest, 43 milijard dolarjev v gospodarstvu in 13 milijard svežih davčnih evrov. Pri tem poudarjajo, da je 10-odstoten upad stopnje piratstva v dveh letih optimističen, a dosegljiv cilj. Rusiji je to uspelo v...

Slo-Tech - Organizacija BSA (Business Software Alliance) vsako leto maja izda poročilo o stopnji piratstva programske opreme v svetu, v katerem tudi ovrednotijo oportunitetno izgubo proizvajalcev programske opreme zaradi nelegalnega kopiranja. Obsežno študijo BSA naroči pri podjetju IDC, ki ga poznamo po različnih tržnih raziskavah. Oceno stopnje piratstva IDC izračuna na podlagi četrtletnih podatkov o prodaji osebnih računalnikov, tržnih indikatorjev in prodaje programske opreme. Nadrobnejši pogled metodologije pa pokaže, da so številke za večino držav zelo domišljijske.

BSA je ocenila, da je v Južnoafriški republiki 35 odstotkov programske opreme nelegalne. Rezultat, ob katerem ne bi dvignili obrvi, če ne bi pristavili, da BSA sploh ni pogledala Južnoafriške republike. Ocena temelji na podatkih za druge države. Študijo so izvedli v 28 državah, med njimi Indiji, Pakistanu, Vietnamu, Poljski, Rusiji, Nemčiji, Italiji, na Kitajskem, Tajskem, Tajvanu in Madžarskem. Podatke iz teh držav so nato...

Ars Technica - Glasbenih ceh je vnovič začel vrteti staro lajno, čeprav so jim dokazali, da njihovih ocen čez palec ne gre jemati resno. Ker je leta 2000 globalna prodaja glasbe znašala 30 milijard dolarjev, leta 2008 pa le še 18,4 milijarde dolarjev, ocenjujejo, da je to zaradi korelacije s porastom piratstva tudi posledica piratstva. Nadalje navajajo, da je 70 odstotkov vsega prometa na širokopasovnih omrežjih pripisati P2P-prometu, od katerega je 90 odstotkov ilegalnih datotek. Ugotavljajo, da piratstvo povzroči več škode od bančnih ropov. FBI slednje preiskuje, zato od njih pričakujejo, da se vsaj z enako vnemo posveti tudi preganjanju deliteljev datotek. Dodajajo, da člani ceha ne morejo civilno tožiti vseh kršiteljev avtorskih pravic, da pa bi jih po uradni dolžnosti morala preganjati država, kar v trenutni zakonodaji ni predpisano.

Ars Technica - Staro mantro, ki jo kot lajno vrtijo RIAA, MPAA, BSA in kar je še teh cehovskih organizacij, znamo na pamet. Vsak ilegalen prenos avtorsko zaščitene vsebine z interneta je izgubljena prodaja in če uporabniki ne bi kršili zakona, bi prav vsako kopijo tudi legalno kupili. Reductio ad absurdum te premise je mimogrede navrgel ocene, da samo ameriška ekonomija letno zaradi tega izgubi 250 milijard dolarjev in 750.000 delovnih mest. Gre takim enormnim ocenam zaupati? Ameriška vlada meni, da niti slučajno.

Ameriški urad za vladno odgovornost (GAO) je izdal poročilo (PDF) o kvantizaciji ekonomskih učinkov ponarejenih in piratiziranih izdelkov, v katerem ugotavljajo, da težko, če ne nemogoče,...

Slashdot - Organizacija Business Software Alliance (BSA), ki budno beleži rabo piratske opreme in preganja kršitelje licenčnih pravic, je objavila novo poročilo (PDF) o stanju po svetu. Tokrat so se posebej posvetili P2P-omrežjem, po katerih se po svetu pretakajo petabajti raznovrstnih vsebin - tudi nelegalnih. Kot pravijo v BSA, so bili v prvi polovici letošnjega leta na tem področju izjemno dejavni, saj so izdali kar 2,4 milijona opozoril, kar je trikrat več kot enakem obdobju lani. Prav tako so terjali odstranitev več kot sto tisoč datotek torrent z različnih strani (trackerjev), ki so se nanašale na sporne datoteke. Ugotavljajo, da v Evropi promet P2P obsega 49 do 89 odstotkov vsega internetnega prometa, medtem ko ponoči ta delež poskoči tudi do 95 odstotkov.

Ocenjujejo, da delež nelegalne programske opreme na računalnikih po svetu znaša 41 odstotkov, s čimer naj bili založniki oškodovani za 53 milijard dolarjev. To pa še ni vse, pravijo, saj se na teh dolarjih pasejo še podporne službe,...

ComputerWorld - V ZDA je sodišče v Delawaru obsodilo Matthewa Millerja iz Newarka na plačilo 195.000 dolarjev odškodnine in dobrih 15 tisoč dolarjev sodnih stroškov zaradi razpečevanja nelegalne programske opreme. V postopku, ki se je sicer končal že maja, a so tožniki šele sedaj dobili dovolilo za njegovo obelodanitev, je BSA Millerju dokazala, da je na dražbeni spletni strani iOffer ponujal kopije programske opreme podjetij Adobe, Autodesk in Microsoft.

S spleta nelegalno preneseno programsko opremo je presnel na zgoščenke in jih prodajal za 8 do 12 dolarjev; skupno naj bi prodal 200 kopij (zaslužil je torej med 1600 in 2400 dolarji). Tatu so dobili, ko je preiskovalcu pod krinko poskusil za 52 dolarjev prodati programje v vrednosti 11.900 dolarjev - v končni fazi je izbarantal 45 dolarjev. BSA je v svoji izjavi zapisala, da se redko odločijo za pravno akcijo zoper posameznike, saj raje opozarjajo in izobražujejo javnost, a v tako kričečih primerih pač ukrepajo.

Zelo zanimivo je prisojeno...

Reuters - Prejšnji teden je organizacija BSA, ki preganja uporabnike nelegalne programske opreme, izdala svoje letno poročilo (PDF) o globalnem piratstvu. V njem ugotavljajo, da se je stopnja piratstva zvišala, saj naj bi bilo 41 odstotkov vse nameščene programske opreme nelicenčne. Leto prej je ta delež znašal le 38 odstotkov. Škodo, ki naj bi jo razvijalci imeli zaradi tega, ocenjujejo na 53 milijard dolarjev. Rasla pa je tudi prodaja programske opreme, ki se je okrepila za 14 odstotkov in v letu 2008 dosegla vrednost 88 milijard dolarjev, tako da jim posebej hudo že ni.

Stopnja piratstva naj bi bila najnižja v ZDA, kjer se vrti okrog 20 odstotkov, povsem drugače pa je naprimer na Kitajskem, kjer je kar 80-odstotna. Tudi Rusija ne blesti prav posebej, saj ima črne verzije programov 68 odstotkov računalnikov. Najslabše je v Gruziji, Bangladešu, Armeniji, Zimbabveju, Šri Lanki, Azerbajdžanu in Moldaviji (merjenje stopnje piratstva v državah, kjer niti fizična lastnina ni kaj posebej sveta...

Slo-Tech - Kot poročajo na BBC, sta včeraj dva stalna odbora Evropskega parlamenta, za Notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) ter za Industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), obravnavala osnutek pravil t.i. "telekomunikacijskega paketa" (Telecom Package oz. Telecom Framework), ki naj bi določila pravila za poenotenje zakonodaje na področju pravic potrošnikov na področju telekomunikacij na ravni celotne Evropske unije.

Osnutek pravil so pripravili z namenom poenotiti telekomunikacijski trg, kar naj bi olajšalo investicije v telekomunikacijski sektor ter poenotilo pravice potrošnikov.

Vendar pa se je v predlagani osnutek, katerega predlog je bil včeraj izglasovan, vrinilo nekaj precej nenavadnih amandmajev, na katere so pred nekaj dnevi opozorili tudi na The Open Rights Group.

Kljub temu, da so omenjena pravila namenjena poenotenju telekomunikacijskega trga, se je namreč vanje ob pomoči protipiratskih lobistov ter poslancev britanskih konzervativcev Malcolma Harbourja in Syeda Kamalla...

Schneier.com - Nicholas Weaver na svojem blogu opisuje zanimivo idejo o tem, kako bi se MPAA in sorodne organizacije lahko v bodoče borile proti piratstvu.



Zadeva bi znala biti zanimiva tudi zato, ker pri uporabi te tehnike ne gre za prisluškovanje ali kakšno drugo metodo, za katero je potrebna odredba sodišča, pač pa bi MPAA uporabljala le javno dostopne podatke.



MPAA bi namreč s svojimi računalniki lahko zbirala podatke o torrent odjemalcih, ki prenašajo nelegalne datoteke, z čimer bi pridobila podatke o tem, katero omrežje računalnikov prenaša neko datoteko.



Tako zbrane podatke bi nato samodejno posredovala ponudnikom dostopa do interneta z zahtevo, naj povezave med pari računalnikov, ki potekajo preko omrežja danega ponudnika dostopa do interneta, prekinejo.



Tehnično bi se stvar celo dalo povsem avtomatizirati, blokiranje prenosa avtorsko pravno zaščitenih datotek pa bi s tem postalo izredno hitro in učinkovito.



Morda pa bi bilo potrebno idejo patentirati?

BSA - Ker zadnje čase dobivamo večje količine sporočil za javnost s strani BSAja, smo se najbolj zanimivo odločili objaviti:

SPOROČILO ZA JAVNOST ZA TAKOJŠNJO OBJAVO!

Z zmanjšanjem piratstva v Sloveniji do 1.100 novih delovnih mest in močne gospodarske rasti

Glede na raziskavo BSA ter IDC bi zmanjšanje piratstva programske opreme za 10 odstotnih točk ustvarilo številna nova delovna mesta, povečalo davčne prihodke in prineslo prednosti domačemu gospodarstvu

LJUBLJANA, 8.12.2005 Organizacija Business Software Alliance (BSA) sporoča, da bi v Sloveniji zmanjšanje piratstva programske opreme za 10 odstotnih točk ustvarilo 1.100 novih delovnih mest, gospodarska rast bi se povečala za 224 milijonov USD, davčni prihodki pa za 47 milijonov USD.

Neodvisna mednarodna raziskava, ki jo je izvedla analitska hiša International Data Corporation (IDC), kaže, da bi zmanjšanje domačega piratstva programske opreme pripomoglo tudi k izjemni rasti sektorja informacijskih tehnologij. IDC predvideva, da se...

Slashdot - Vsak normalen paranoik ve, da ga lahko pred branjem ali nadzorovanjem misli s strani vladnih satelitov precej učinkovito zaščiti čelada iz aluminija a.k.a tin foil hat. No, vsaj mislili so tako...dokler ni nekaj rezervnih paranoikov na inštitutu MIT preverilo, ali to resnično drži...

...In ugotovitve so za vse normalne paranoike uničujoče! Alu kapa namreč ne samo, da ne ščiti pred daljinskim nadzorovanjem misli preko satelitov - celo ojača določene frekvenčne pasove! Da je zadeva še hujša, ojača ravno tiste, ki jih uporablja vlada ZDA. To so frekvence od 1.2 do 1.4 GHz, ki jih aluminijasta "zaščita" ojača do 20db, frekvenco 2.6GHz, uporabljeno za mobilne telefone pa za 30 db. In vsi...

CNN.com - Poznate glavno razliko med spamom in reklamnimi letaki v poštnem nabiralniku? Že res, da so oboji nadležni, a spam plačate vi s časom in denarjem za prenos in brisanje. Marylandska univerza je opravila raziskavo o tem, koliko denarja izgubi ameriško gospodarstvo zaradi nezaželene elektronske pošte. Povprečni uslužbenec dobi 18,5 sporočil na dan, za njihovo brisanje pa porabi 2,8 minuti. Če to zmnožimo s plačilom, so ugotovili, stane spam Američane 21,6 milijard dolarjev letno. Ugotavljajo še, da 14 odstotkov uporabnikov spam dejansko prebere, da bi ugotovili, kaj ponuja, štirje odstotki pa so že nakupovali prek spama. CNN.

BBC -

Vajeni smo poslušanja razlag proizvajalcev in distributerjev računalniške programske opreme o tem, kako jih piratstvo in škoda, ki jo povzroča, dobesedno sili v postavljanje visokih cen licenčnega programja.

Sony je sporočil, da bo svojo konzolo PlayStation 2 20. decembra pričel prodajati tudi na Kitajskem, navzlic visoki stopnji piratstva, zavoljo katere so se doslej Kitajske izogibali. Zanimiva bo predvsem taktika, ki jo bodo ubrali. Konzola sama bo stala 2.000 juanov (240 dolarjev), medtem ko stane v ZDA naprimer 180. Bodo pa po drugi strani, da bi ljudi odvrnili od kupovanja nelegalnih kopij iger, le-te mnogo cenejše kot v ZDA. Stale bodo le malenkost več kot piratske kopije. Klik!

The Register - V intervjuju je Bruce Chizen, Adobeov veliki šefe, najavil namero svojega podjetja, da zaradi izjemno visoke stopnje piratstva na Kitajskem podjetje svojih programov ne bo več lokaliziralo. Po njegovih besedah namreč sama lokalizacija stane tričetrt milijona dolarjev, dohodki od prodaje pa dosegajo bore pol milijona zelencev. Med drugim se je pohvalil, da je med zadnjim obiskom Kitajske kupil CD za $3, s kompletnim portfeljem Adobovega programja...

Da pa se odnosi do avtorske lastnine kljub vsemu izboljšujejo, dokazuje tudi Mr. Billov obisk Beijinga, kjer je pozval vlado k resnejšemu pristopu -- saj tudi sama uporablja nemalo nelegalne opreme. Samo MS je zaradi gusarjenja imel v letu 2000 približno $4.1 MRD izpada prihodkov.

Slo-Tech - Naša prejšnja anketa je nakazala, da stopnja piratstva v Sloveniji pa ja ni tako huda, kot jo hočejo nekateri prikazati, saj je kar 49% vseh udeleženih uporabnikov odgovorilo, da je že kupilo legalni program. 37% tega smelega dejanja še niso uresničili, kar 13% pa sploh ne ve, kaj je to programska oprema. V anketi je sodelovalo 1139 ljudi.

CNet - V Sloveniji kar nekako tarnamo nad nesposobnostjo oz. neučinkovitostjo BSA, organizacije, ki preganja krištelje avtorskih pravic na področju programske opreme.

Zadnji dosežek BSA pa je vsekakor zaprtje strani Warez.at. Stran je obiskovalce usmerjala na 20 drugih strani z nelegalno vsebino. Stran naj bi bila eno pomembnejših evropskih stičišč za spletne gusarje. Klik!

Slo-Tech - Ta novica je tako dobro spisana, da si ne zasluži ničesar drugega kot kopiranje . OZZY je spisal:

"Po šestih letih konstantnega padanja, je v zadnjem letu piratstvo ponovno v porastu. Raziskava BSA pravi, da piratstvo še vedno predstavlja izzive za industrijo in globalno ekonomijo. V letu 2000 je stopnja piratizirane programske opreme znašala 37 odstotkov, kar je odstotek več kot leto poprej. Eden pomembnejših razlogov za rast piratstva je slabša ekonomska situacija, ki nekatera podjetja sili k uporabi cenejših piratskih programov, kljub tveganju v katerega se s tem zavestno spuščajo. Najvišjo stopnjo piratstva najdemo v vzhodni Evropi, kjer je le 37 odstotkov programske opreme legalne. Najslabše je v Rusiji in Ukrajini, kjer je stopnja piratstva najvišja v svetu in dosega skoraj 90 odstotkov vse programske opreme."

Thnx, OZZY

MSNBC - No ja... stvar je zanimiva in jasno pokaže, kakšne so stopnje piratstva po svetu. Najlepše izgleda Rusija, ki je cela rdeča, saj je tam več kot 80% programske opreme piratske. Zanimivo je (ali pa tudi ne ), da je v razvitih državah veliko manj piratske opreme, kot v nerazvitih. Slovenija sodi v Vzhodno evropo in v srednji piratski razred s 70% piratske programske opreme. Če vas zanimajo še ostali podatki, jih najdete tukaj.