BSA - Globalna organizacija za zaščito poslovne programske opreme oz. Business Software Alliance je objavila najnovejše poročilo o nelegalni uporabi programske opreme po svetu. Dokument, ki so ga pripravili skupaj z analitično hišo IDC, nosi s sabo dobro novico, namreč, uporaba nelicenčnega programja po svetu zlagoma upada. Trenutno je po svetu v povprečju nameščenega 37 % takih programov, kar predstavlja dvoodstotni padec glede na leto 2016. Slaba plat poročila pa se nanaša na prizadevanja BSA, saj ankete med šefi informatike kažejo, da gre omenjeno upadanje v večji meri pripisati strahu podjetij pred zlonamerno programsko opremo (54 %), kot pa prizadevnim grožnjam advokatov združenja, kar je kot razlog za nakup licenc navedlo 43 % CIOv. Malware, povzročen z nelicenčno programsko opremo namreč, tako BSA, podjetja stane kar 359 milijard ameriških dolarjev letno.
Podatki po državah so sicer razvrščeni po dveh kategorijah in sicer po vrednosti nameščene nelegalne opreme in po odstotku, ki ga taka oprema predstavlja v določeni državi. Oboje je nekoliko neprimerljivo zaradi razlik v številu prebivalstva. ZDA imajo tako s 15 % globalno najnižji delež, a so z naskokom prvi, če odstotek pretvorimo v denar saj znaša vrednost kar 8,6 milijarde dolarjev.
Po denarni vrednosti s slabimi sedmimi milijardami dolarjev sledi Kitajska, nato pa Indija z 2,5 milijarde. V odstotkih pa vodijo Libija (90%), Zimbabve (89 %) in Jemen z 88 %. Na drugi strani so, kot rečeno, najbolj korektni v ZDA, tesno pa jim sledijo na Novi Zelandiji (16 %) in v s 17 % v Luksemburgu.
Slovenci z 41 % nismo med najbolj pridnimi, saj nas prekašajo praktično vse primerljive države: Češka (32 %), Slovaška (35 %) ter Madžarska s 36 %. Si pa odstotek delimo z Estonijo in Portorikom. Sta pa med evropskimi državami za nami denimo razvitejši Islandija (44 %) in Italija (43 %). Omenimo še, da odstotek pri nas po letih lepo upada, so pa slovenski poslovni pirati glede povzročene škode zanemarljivi, letno naj bi je napravili za okoli 20 milijonov dolarjev.
Z upadanjem piratstva upada tudi zanimanje z to robo. To naj jih bolj skrbi. Ko sem bil jaz mlad, smo prežvečili in pregledali vse. Danes imam praktično vse uradno na kompu, partis sameva. Pa imam mulca v pravih letih. Enostavno ga ne zanimajo niti igre, niti filmi, niti muzika. Slab potrošnik. You tube only. Tam pa slabo pokasirajo od njega. Pravzaprav popolnoma nič.
What the guys / gals above said. Sploh ne vem, kdaj sem nazadnje prebral katerokoli tiskovino, kdaj sem nazadnje šel v knjižnico po katerokoli vsebino, kupil kaj v fizični trgovini ali celo spletni.
Na voljo je ogromno brezplačnih vsebin, ki po kakovosti morda niso nek presežek, za "modernega človeka" AKA milenijca / Generation Z(ombie) pa so več kot dovolj. YT, Kardashianovi, Denise Dame - to je entertainment of our time, novičke, ki jih generirajo PR službe zahodnih vlad, pa edini vir resnice. "Brezplačne" igre, ki jih npr. ponuja FB Games, so takšne, da angažirajo igralca za dlje časa in mu občasno izmaknejo nekaj denarja, skupaj pa več kot pa profesionalne, vrhunske igre.
Poslovni model digitalnih vsebin se je skoraj nevidno spremenil v brezplačovje s plačevanjem dodatkov, če jih uporabnik želi (peer pressure med mladimi pa pogosto sam po sebi poskrbi, da jih).
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Sam sem ze dolgo casa nazaj nehal s konzumacijo novih zabavnih vsebin; casopisa, revij ne kupujem. Zgoscenk, vinlilk tudi ne. Na koncerte ne hodim iz principa. Edino vsake toliko kupim kaksen digitalni izvod knjige, ki potem najde mesto na mojem Kindlu.
Mavrik ta forum uporablja za daljsanje e-penisa. Ker si ne upa iz hise.
