Slo-Tech -

Vsebine na spletu naj bi bile večne. Vsaj tako nas opozarjajo, ko si ustvarjamo profile na družabnem spletu, ko objavljamo fotografije in ko klikamo po oglasih. A po drugi strani vedno več strokovnjakov opozarja, da spletne vsebine izginjajo, da je treba posebno pozornost nameniti njihovemu ohranjanju in da vedno večja platformizacija predstavlja grožnjo svobodi izražanja ter vsebinske pestrosti.

Na okrogli mizi bomo z gosti in gostjo osvetlili pomembnost ohranjanja digitalnih vsebin, specifike posameznih tipov vsebin in načinov hrambe ter preverili, na kakšen način trenutno poteka ohranjanje slovenske digitalne dediščine in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.

Sodelovali bodo Taja Topolovec, direktorica zavoda Pod črto, Boštjan Špetič, Zemanta in Janko Klasinc, vodja Službe za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice NUK.

Vidimo se v četrtek, 18.4.2019 ob 18h v Poligonu na Tobačni.

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije v Luksemburgu je v zadevi Tehniška univerza Darmstadt (TUD) proti Eugenu Ulmerju odločilo, da imajo knjižnice pravico digitalizirati svoje gradivo, medtem ko morajo za izposojo in tisk digitalnih izvodov dobiti soglasje imetnika avtorskih pravic in plačati ustrezno nadomestilo.

TUD je digitalizirala knjigo Einführung in die neuere Geschichte (Uvod v novejšo zgodovino) avtorja Winfrieda Schulzeja, za katere ima materialne avtorske pravice nemška založba Eugen Ulmer, da bi jo svojim članom ponudila v branjem na elektronskem terminalu v knjižnici. Eugen Ulmer je knjižnici ponudil nakup elektronske verzije (e-knjige), kar pa knjižnice ni zanimalo, ker so tiskani izvod že imeli. Eugen Ulmer je trdil,...

Slo-Tech - Švicarsko ministrstvo za pravosodje je minuli teden predstavilo rezultate študije posledicah nedovoljene uporabe avtorskih del na internetu. Marca lani jo je naročil zgornji dom parlamenta, na podlagi pritožb založnikov o "upadu dohodka" in temu sledeči "krizi ustvarjalnosti" v švicarski družbi.

Poročilo najprej ugotavlja, da znaten delež (do 1/3) 15-letnikov z interneta prenaša glasbo, filme in računalniške igre, brez da bi za to plačalo; se pravi, gre za pojav, ki je v družbi sorazmerno pogost , toleriran in celo sprejemljiv. Vse to ne glede na dejstvo, da v državi že več let potekajo pogoste in dobro izvedene medijske kampanije o nasprotnem.

Dalje, še bolj ključna je ugotovitev, da se delež razpoložljivega dohodka, ki ga Švicarji porabijo za medijske vsebine, glede na obdobje pred internetom ni zmanjšal. Ustvarjalna industrija kot celota torej ni na slabšem in dobi svoje. Kar pa se je zgodilo, je, da je prišlo do prerazporeditve tega dohodka - potrošniki naj bi vse, kar...

Slo-Tech - Od zadnje spremembe slovenskega kazenskega zakonika sta naokoli dve leti. Tako je skrajni čas, da se ga predela in tako uskladi s trenutnimi razmerami, saj bi drugače lahko prišlo do nezaslišanih posledic.

Ministrstvo za pravosodje tako ugotavlja,

da je predlagana sprememba potrebna zaradi neustreznega obsega kazenskopravnega varstva avtorske pravice po veljavnem besedilu 148. člena KZ-1. Avtorska dela se večinoma ne »prodajajo«, temveč se izkoriščajo s sámo njihovo uporabo: ko se reproducirajo, dajejo v najem, javno izvajajo, javno prikazujejo, radiodifuzno oddajajo, kabelsko retransmitirajo, dajejo na voljo javnosti, predelujejo itd. Prodaja pride v poštev praktično le pri materialni avtorski pravici distribuiranja. Če si na primer podjetje naloži 100 nelicenciranih računalniških programov na sto računalnikov, je kršilo pravico reproduciranja in bi po prejšnjem Kazenskem zakoniku (KZ/1994) storilo kaznivo dejanje. Ker pa to ni storilo z namenom prodaje (programov ni prodajalo...

Slo-Tech - SAZAS, združenje za kolektivno zaščito avtorskih pravic glasbenih ustvarjalcev, ki je v javnosti znano predvsem po pobiranju avtorskih nadomestil, je bilo že večkrat tarča številnih kritik, na zadnje tudi iz strani sami članov. Kritiki SAZASU očitajo netransparentnost in neenakopravno obravnavo avtorjev, proti SAZAS-u pa je nastopil tudi Urad za intelektualno lastnino. Med drugim na Uradu sumijo, da SAZAS krši zakon o društvih, tožilstvu pa so predlagali, naj SAZASU prepove delovanje v obliki društva.

Proti kritikom je v preteklosti SAZAS že "ukrepal" na različne načine. S tožbami (nekatere tožbe je tudi izgubil), kazenskimi ovadbami in "grožnjami" z odvetniki.

A kot je prejšnji teden poročal portal 24ur.com, obstaja sum, da naj bi bil SAZAS vpleten tudi v nezakonito sledenje in prisluškovanje direktorju Urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju. Proti SAZASU naj bi bila po poročanju 24ur.com vložena kazenska ovadba, policisti pa naj bi že uvedli predkazenski postopek....

Slo-Tech - V medijih je bilo te dni zaslediti kritike na račun Ministrstva za šolstvo in šport, ki se je odločilo spremeniti prakso pri nakupu šolskih učbenikov. MŠŠ namreč po novem od založnikov želi avtorske pravice za e-gradiva in e-učbenike odkupiti enkrat za vselej in za vse primere. E-gradiva bi nato dali v brezplačno uporabo vsem, prav tako pa bi lahko učitelji (ali kdorkoli drug) ta gradiva tudi sami dopolnjevali.

To je seveda zelo zmotilo založnike. Po poročanju Financ se jim namreč "ne zdi normalno, da bi morali za e-gradiva ali e-učbenike prodati avtorske pravice državi enkrat za vselej in za vse primere".

Založniki so zato naročili raziskavo o tem, koliko učitelji sploh uporabljajo učna e-gradiva in koliko so le-ta stala. Kljub temu, da je MŠŠ doslej financiralo 139 učnih e-gradiv, je raziskava učitelje spraševala samo o uporabi 9 e-gradiv, pri čemer se je za pet izmed njih izkazalo, da jih ne uporablja nihče. Iz tega so sledile špekulacije, da učitelji e-gradiv večinoma sploh...

Slashdot - Google je pred dobrim letom dosegel poravnavo s cehom lastnikov avtorskih pravic za knjige, ki so planili pokonci zaradi masovne digitalizacije knjig, ki so se nato znašle na spletu. Takrat je Google moral odšteti 125 milijonov dolarjev, od katerih je približno tretjina romala neposredno k avtorjem in založnikom, ostalo pa je pobral ceh. Besedilo poravnave so nekoliko popravili lanskega novembra, dokončana pa naj bi bila 18. februarja.

Svoje nestrinjanje pa so sedaj izrazili tudi v Indiji, kjer menijo, da poravnava obrača zakone o zaščiti avtorskih pravic na glavo.

Predstavnik Indian Reprographic Rights Organisation (IRRO), ki združuje avtorje in založnike, v telefonskem intervjuju...

Wired Blog - O nevarnostih monopola in kam nas lahko le-ta privede je bralstvo Slo-Tech-a načeloma seznanjeno, a ker nam je že Burke dal vedeti, da ne smemo počivati na lovorikah, dodatno čtivo vsekakor ne more biti odveč. Tokrat si bomo ogledali kako je več kot dvajset let internetne zgodovine lep čas rjavelo na Google-ovih policah in do prvega omembe vrednejšega članka po teh policah sploh ni bilo možno spodobno iskati.



Usenet, ki se je pojavil leta 1979 in tako letos obeležuje svojo tridesetletnico, je dolga leta služil kot edino sredstvo skupinskega sporazumevanja na internetu - šele po njegovih najstniških letih so se namreč sploh pojavili prvi forumi, ki so mu kasneje v...

Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....

TG Daily - Intel bo, presenetljivo, ukinil model višjega cenovnega (in zmogljivostnega) razreda, Core i7-940. Procesor, ki v 1000 kosih stane 562 $, očitno prodajno ni preveč uspešen in kupci raje posegajo po pol cenejšem (in le malce počasnejšem) modelu, Core i7-920, oz. po navijanju bolj prijaznem ekstremnežu, Core i7-965 Extreme Edition. Ponavadi je Intel raje znižal ceno oz. jo izenačil s počasnejšim modelm in ukinil slednjega, zato je ta poteza dokaj nenavadna.

Zadnje naročilo bo za dotični model mogoče oddati 5. septembra letos, paketi s hladilnikom pa bodo še zadnjič poslani 4. decembra, prav tako letos. Zanimivo je, da bodo procesorji, pakirani na pladnje (namenjeni masovnim izdelovalcem računalnikov, brez BOX hladilnika) na voljo skoraj leto dlje, do 5. novembra 2010.

bit-tech.net - Mimo so časi, ko so zgolj novice o več gigahercih in slika novega čipa navdušile množice. Tako Intel kot AMD sta se v oglasih trudila množicam prodati koncept večjedrnih procesorjev, a sta bila bolj ali manj neuspešna zaradi nepoznavanja razlik, ki množice sploh ne zanimajo. Intel se je k problemu odločil pristopiti drugače. Z novo kampanjo, ki naj bi trajal od treh do pet let, bodo začeli v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji (in jo nato razširili na 24 drugih držav, seveda pa bo prisotna tudi na spletu), v njih pa primerjali bolj ali manj vsakodnevne situacije s situacijami v njihovih tovarnah. Tako bodo eno zraven druge postavili sliko rock koncerta in v bele halje oblečenih razvijalcev čipa 4004 s pripisom: "Vaše...

Slo-Tech - Inštitut za intelektualno lastnino, ki ga vodi dr. Maja Bogataj je 26. aprila, na svetovni dan intelektualne lastnine razglasil najodmevnejša dogodka doma in na tujem, povezana z intelektualno lastnino.

Po mnenju Inštituta za intelektualno lastnino je doma najbolj odmevalo dejanje Janeza Janše, ki je nedovoljeno reproduciral, nedovoljeno predelal in nedovoljeno priobčil javnosti govor bivšega britanskega predsednika Tonyja Blaira, s čimer je poleg več materialnih avtorskih pravic kršil tudi moralno avtorsko pravico izvirnega avtorja. IPI opozarja, da je v skladu s slovensko zakonodajo to celo kaznivo dejanje (147. člen KZ-1 oz. 158. člen KZ) ter ob tem opozarja na nesmiselnost slovenske kazenske zakonodaje na področju preganjanja kršiteljev avtorskih pravic.

V tujini pa je po mnenju IPI najpomembnejša poravnava, ki jo je Google sklenil z avtorji in založniki v ZDA zaradi digitaliziranja knjig iz zbirk največjih svetovnih raziskovalnih in akademskih ustanov ter knjižnic, s čimer...

Slo-Tech - Na blogu Aktualno 2.0 so pripravili pogovor z Majo Bogataj Jančič, ki je sicer znana strokovnjakinja za avtorsko pravo in avtorica knjige Avtorsko pravo v digitalni dobi (knjiga je izšla pod CC licenco).

V pogovoru z naslovom Intelektualna lastnina, eden ključnih vzvodov trajnostne rasti sodobnega sveta je Maja Bogataj Jančič spregovorila o začetkih avtorskih pravic (ste vedeli, da avtorsko pravo v ZDA v začetku kopiranja knjig iz Anglije ni prepovedovalo?), omejitvah, ki jih ustvarjalnosti in sodobnim poslovnim modelom povzroča trenutna avtorsko pravna zakonodaja, predlogih, kako prenoviti sistem avtorskega prava (z uvedbo dvotirnega avtorskega sistema, ki ga je predlagal prof. Marco Ricolfi), in še o marsičem drugem.

Pogovor se kritično dotakne tudi založb in ostalih imetnikov avtorskih pravic ter politike, ki bolj sledi ozkim interesom lobističnih skupin, kot pa rešitvam, ki bi zagotovile širok dostop do znanja vsem.

Vabljeni k branju.

Slo-Tech - V začetku tega meseca je pri založbi Pasadena izšla knjiga dr. Maje Bogataj Jančič Avtorsko pravo v digitalni dobi.

Na začetku delo predstavi nastanek, cilje in filozofske temelje avtorskega prava, v nadaljevanju pa se dotakne digitalizacije in izzivov, ki jih je le-ta prinesla imetnikom avtorskih pravic, posameznikom, ki želijo digitalizirana dela uporabiti ter zakonodajalcu.

Avtorica se v delu ukvarja tudi s tehnološkimi ukrepi in digitalnimi sistemi za upravljanje avtorskih pravic (tim. DRM), na koncu pa primerjalno obdela pravno varstvo tehnoloških ukrepov v mednarodnih konvencijah, zakonodaji ZDA, EU in v Sloveniji.


Knjiga Avtorsko pravo v digitalni dobi je izdana pod Creative Commons licenco (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav), dostopna pa je tudi na spletni strani založbe Pasadena ter Inštituta za intelektualno lastnino. V fizični obliki pa jo lahko kupite za 54 EUR.

Maja Bogataj Jančič je sicer znana kot...

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo že poročali o nameri Vlade, da prenovi sistem nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Gre za to, da v zameno za pravico fizičnih oseb do privatnega in arhivov, knjižnic, muzejev ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov do drugega lastnega reproduciranja, dobijo avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki (drugo) pravico do nadomestila za tovrstno reproduciranje.

Na ta način se v splošno dobro omejuje absolutna narava avtorske pravice. Ta izjema, kot to sledi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-200/02-12, z dne 13. 5. 2004, zmanjšuje potrebo po nakupu avtorskih del in verjetnost takega nakupa. Zakonodajalec to nadoknadi tako, da uredi avtorjevo upravičenje do nadomestila za tako, sicer dovoljeno reproduciranje. Nadomestilo je avtorju dolžan uporabnik. Vendar zakonodajalec, življenjsko gledano, ne more zagotoviti plačevanja neposredno od posamičnega uporabnika, a tudi ne izplačila neposredno vsakemu...

Slo-Tech - Sodobno avtorsko pravo izrazito ščiti pravice avtorja, ki jih ima na avtorskem delu. Brez privolitve avtorja, oziroma ustreznega prenosa materialne avtorske pravice, ni dopustno avtorskega dela, vzemimo za primer besedilo, reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali predelati... Vsa upravičenja dobi avtor že s trenutkom ustvaritve avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, kot temeljni predpis, ki ureja avtorsko pravo pri nas, v zelo omejenih primerih dopušča vsebinske omejitve avtorjevih upravičenj (npr. citiranje).

Visoka...

Kiberpipa - V sredo, 24. novembra ob 19.00 vas vabimo v Kiberpipo, kjer bo imel Andraž Tori predavanje z naslovom Intelektualna lastnina in copyleft v informacijski družbi.

Si je intelektualno lastnino resnično lasti le en človek, eno podjetje? Je primerjava z materialno lastnino res samoumevna? Ali pa je vsak nov izum, kreacija in novo znanje ustvarjeno tako, da stojimo na ramenih velikanov pred nami?

Obstaja gibanje, ki vložke svojega ustvarjalnega dela ne pretvarja v denarno valuto, temveč v kolektivno plemenitenje intelektualne 'lastnine'. Najučinkovitejše udejanjenje ideje copylefta je prosto programje. Koncept odprtosti in skupnosti postavljen po robu zaprtosti in...

Slo-Tech - ODPRTA KODA - ODPRTA DRUŽBA - ODPRTA EVROPA
(Intelektualna lastnina, copyleft in prosto programje)

Vabimo vas na predavanje o vprašanjih intelektualne lastnine, copylefta in prostega programja, ki bo v sredo, 9.6. 2004, ob 18.00, v prostorih rektorata Univerze v Mariboru, v predavalnici 2.

Predaval bo Andraž Tori, član kolektiva Kiberpipa.
Na predavanju bo razčlenil intelektualno 'lastnino', ter prikazal oblike njenega laščenja in ščitenja. Prikazal bo zgodovinski in praktičen pogled na razmerje med družbo in ustvarjalcem ter izumiteljem. Trenutno problematiko intelektualne 'lastnine' bo narisal v kontekstu informacijske družbe in programske opreme, predvsem znotraj Evropske Zveze.

"Si intelektualno lastnino resnično lahko lasti le en človek, eno podjetje? Je primerjava z materialno lastnino res samoumevna?”

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...