Forbes - Računalniška pismenost v modernem svetu postaja nujni del veščin, ki jih mora obvladati vsak za delo sposoben človek, če naj pridobi dobro zaposlitev. Pri nas pod osnovno pismenostjo še vedno razumemo poznavanje dela z grafičnim okoljem Windows in pisarniškim paketom Office (v zadnjem času sicer pohvalno tudi vedno pogosteje odprtokodni OpenOffice) ter tuintam kakšnim specializiranim...

Slashdot - CherryPal je izdal lahki prenosnik (netbook) z imenom Africa, ki bo namenjen uporabnikom v deželah v razvoju. Za razliko od sorodnega projekta OLPC (One Laptop Per Child), kjer prebivalci bogatejših držav kupijo dva prenosnika in avtomatično enega podarijo revežem, se Africa prodaja neposredno končnim uporabnikom za 99 dolarjev. Pričujoči netbooki nimajo stalne sestave, saj CherryPal komponente sestavlja skupaj podobno, kot to počnemo z namiznimi računalniki, pri čemer pazi, da končni izdelek zadostuje minimalnim zahtevam. Te so sedempalčni zaslon, procesor s taktom 400 MHz, 256 MB pomnilnika, 2 GB flash pomnilnika, ethernet, Wi-Fi, USB. Vse skupaj teče z Windows CE ali namenska distribucija Linxua Green Maraschino, ki...

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - Islandska nacionalna TV je prejšnji teden predvajala oddajo z naslovom Nýtt kerfi sparar milljónir (Novi sistem prihrani milijone).

V oddaji so prikazali primer tehniške šole v severni Islandiji, ki je s prehodom na Ubuntu Linux prihranila 5 milijonov islandskih Kron (27.706 EUR). Predstavniki šole so pri tem izpostavili tudi dejstvo, da pri prehodu ni bila potrebna menjava nobene strojne opreme, niti niso nastali drugi dodatni stroški. Na koncu oddaje so k podobnim prehodom pozvali še ostale javne ustanove.

Ena lastovka še ne prinese pomladi, a kljub temu ne gre za...

ZDNet - Kot poročajo na ZDNet, Ubuntu počasi postaja resen igralec na trgu operacijskih sistemov. Chris Dawson tako piše o primeru brazilskega podjetja Metasys, ki svoje stranke (šole, podjetja in domače uporabnike) opremlja z Ubuntu Linuxom. Metasys posluje v Južni Ameriki, Afriki in Evropi in samo v Braziliji so na 350.000 namiznih računalnikov namestili Ubuntu, njihove stranke pa plačujejo za podporo. Ker Ubuntu oz. Metasys v Braziliji postaja tako resna igralca, Microsoft po besedah Dawsona močno pritiska na Brazilsko vlado, a za zdaj neuspešno.

Prav tako je po vsem svetu registriranih 13 milijonov aktivnih Ubuntu uporabnikov, Ubuntu pa pridobiva uporabnike celo na Kitajskem, kjer je stopnja piratstva sicer zelo razširjena. Dawson sklepa, da cena očitno ni edini faktor pri odločitvi kateri operacijski sistem bodo ljudje uporabili.

Ubuntu pa očitno ne pridobiva samo na namiznem področju, pač pa tudi na področju strežnikov. Ustanovitelji Ubuntuja, podjetje Canonical, so se namreč...

Slashdot - Trend zadnjih let je, da vlade in druge državne institucije po svetu vedno pogumneje korakajo v smer odprte kode, a se včasih še vedno pripeti kakšna neumnost. Na Portugalskem je namreč v uporabi platforma vortalGOV, ki jo upravlja podjetje Vortal Comércio Electrónico, prek katere se izvajajo javni razpisi in prijave zanje. Problem tiči v Microsoftovi tehnologiji Silverlight, ki je potrebna za uporabo strani, in je trenutno podprta le v Windows in Mac OS X, medtem ko razvoj za Linux še teče (Moonlight podpira le verzijo 1.0). Ker to pomeni, da na javnih razpisih ni mogoče kandidirati z uporabo odprtokodne programske opreme, je ESOP (nekakšen portugalski Lugos) zagnal vik in krik ter vse skupaj prijavil Evropski komisiji, saj z avtorji strani niso uspeli najti skupnega jezika.

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

Slo-Tech - V brazilskih šolah v 5560 občinah bodo namestili 350.000 namizij z Linuxom, kar bo, pravijo, najobsežnejši tovrstni dogodek na svetu. Projekt ne bo stal več kot 50 dolarjev na sedež. Brazilsko ministrstvo za izobraževanje s tem projektom namerava z opremo za virtualizacijo pretvoriti posamezen računalnik v do deset neodvisnih delovnih postaj, ki bodo poganjale Linux in bodo služile milijonom otrok. Programsko opremo bosta dobavila Userful in ThinNetworks, medtem ko bodo Positivo, Daruma in Itaultec poskrbeli za strojno opremo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je na oblast prišel leta 2003, si vse od začetka mandata prizadeva za razporeditev poceni računalnikov po šolah, a projekti zaradi takšnih in drugačnih preprek niso uspevali. Leta 2006 so zagnali nacionalni program za izkoreninjenje nepismenosti Um Computador por Aluno, ki je nekakšen soroden projekt OLPC-ju, a je vse skupaj zastalo. Premikati se je začelo šele sedaj, ko je vlada zagotovila, da bo tudi...

Slashdot - Ministrstvo za informacije in komunikacije v Vietnamu je izdalo dekret, da bodo odslej vse državne službe uporabljale izključno Linux na svojih računalnikih. Presečni datum so postavili na 30. junij 2009, ko bo moralo 100 odstotkov strežnikov v IT-oddelkih vladnih agencij uporabljati odprtokodno programsko opremo. Prav tako bo moralo 100 odstotkov IT-osebja poznati osnovno uporabo teh izdelkov, polovica pa jih bo morala obvladati. V načrtih do konca letošnjega leta so še nekoliko smelejši, saj nameravajo 70 odstotkov vseh državnih računalnikov opremiti z odprto kodo. Do konca prihodnjega leta se bo moralo tudi vso osebje usposobiti za delo z odprtokodnimi programi.

The inquirer - Tudi na Kitajskem, kjer se zgoščenke s kopijami programske opreme prodajajo na ulicah za dolar, se nekaj premika. Tako so oblasti v mestu Nanchang, ki je glavno mesto province Jiangxi, od vseh internetnih kavarn zahtevale, da legalizirajo programsko opremo, še najraje s cenejšim Linuxom, sicer bodo izgubili licenco. S tem ukrepom bodo prizadeli okrog 600 kavarn, kjer še vedno uporabljajo nelegalne kopije Windows. V direktivi so zapisali, da priporočajo uporabo Red Flag Linuxa, tj. varianta distribucije Asianux Linux, ali legalnega Windows Serverja, pri čemer favorizirajo prvega, saj si želijo doseči ugodno kupčijo z distributerji, ki bi ga namestili in nudili dvoletno podporo. To bi jih namreč stalo 5000 juanov (slabih 600 evrov) za vsako kavarno. Kitajska BSA ocenjuje, da je lani stopnja uporabe nelegalne programske opreme znašala več kot 80 odstotkov.

Slashdot - Pregovorno varčni in pedantni Nemci so izračunali, da je odprtokodno programje cenejše od lastniškega. Medtem ko ostala ministrstva porabijo do 3000 evrov na namizje, je zunanje ministrstvo znesek uspelo oklestiti za trikrat in je tako najvarčnejše, a hočejo še dlje. Doslej so na GNU/Linux prestavili štiri tisoč računalnikov (približno polovica od 230 veleposlaništev in konzulatov), do naslednjega poletja pa nameravajo presedlati na vseh enajst tisoč sistemih, ki jih imajo v uporabi po svetu.

Začetek vpeljave Linuxa sega v leto 2001, ko so se odločili z odprto kodo opremiti vse ključne informacijske sisteme, ki zagotavljajo internetno povezavo in elektronsko pošto. Z uspešnim zaključkom projekta so leta 2004 sprejeli odločitev, Linux razširiti tudi na vsa namizja vseh zaposlenih. Glavna težava, priznavajo, ni bila tehnični, ampak človeški faktor, saj informatiki novega sistema niso poznali. Varčevanje je varčevanje in Nemci so jih odpeljali na tečaj uporabe Linux strežnikov in...