PhysOrg.com - Če bi na olimpijskih igrah tekmovali neandertalci (Homo neanderthalensis), misleči človek (Homo sapiens) in moderni misleči človek (Homo sapiens sapiens), bi bili boji neizenačeni. Medtem ko bili naši predniki bistveno boljši pri nekaterih športih, bi jih mi v drugih disciplinah premagali. Znanstveniki z Univerze v Arizoni in Harvarda so v članku Calcaneus length determines running economy: Implications for endurance running performance in modern humans and Neandertals primerjali dolžino petnice v omenjenih podvrstah in izračunali, kako bi se razvrstili v atletskih disciplinah na stezi.

Ker so imeli neandertalci daljšo petnico, je nudila manj elastičnosti, a po drugi strani bolje stabilizirala gleženj. Zato so bili...

Slo-Tech - Ko sem roman prebral na začetku Gimnazije (v rosnih devetdesetih), se mi je zdelo, da smo za vedno obvarovani totalnega nadzora v militarističnih državah. Velmožje so imeli polna usta spoštovanja človekovih pravic, svobode, zasebnosti, nadzora nad močjo države. Enake zanosne besede smo lahko slišali tudi pri vzhodnih sosedih, ki so se izvili izpod težkega škornja nadzora željnih oblastnikov. Zastave svobode so...

Slo-Tech - Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so v filmski svet prinesla nekaj nenavadnih likov -- skrajne negativce, ki so jih režiserji s pomočjo humorja in visoke kulture prikazali kot nadvse simpatične možakarje. Tarantinovi morilci iz Šunda ali kultivirani ljudožerec Dr. Hannibal Lecter med ubijanjem citirajo Biblijo, si privoščijo kozarček izbranega chiantija in s svojimi žrtvami krešejo duhovite dialoge. Estetizacija nasilju odvzame ostrino in ga naredi skoraj sprejemljivega, lepim, izobraženim in poduhovljenim likom pa ljudje bistveno raje odpuščajo kot tistim, ki jih je narava kaznovala z obrazom prestopnika.

Tudi Aleks, glavni junak Burgessovega romana Peklenska pomaranča (1962) je »lep« petnajstletnik. Ko se svojo tolpo klati po neimenovanem nočnem mestu, z baletnim korakom obrca brezdomca, posili neznanko na njenem domu in ubije starko, v ušesih pa mu poplesavajo takti klasične (predvsem Beethovnove) glasbe. Svojih dejanj nikoli ne pojasnjuje ali jih opravičuje, »ultra...

Slo-Tech - Potem ko je okajeni kmet Jones, gospodar Graščinske farme, zvečer slabo zaprl duri hlevov, je Stari Major, z nagrado ovenčani beli merjasec, zbral vse živali te kmetije v skednju in jim oznanil, da je imel sanje. Vse zbrane živali so napeto prisluhnile modrim besedam.

Naj povemo brez strahu, je začel, naša življenja so bedna, garaška in kratka. Rojeni smo, hrane dobimo samo toliko, da nam duša ne uide iz telesa, in za delo sposobni se morajo napenjati do poslednjega atoma svoje moči. In v trenutku, ko naša koristnost premine, nas s sramotno okrutnostjo zakoljejo.

Ni pozabil dodati, da je zaradi ugodne klime in rodovitne zemlje treba razlog za takšno mizerno življenje iskati ne pri njih, pač pa pri tistih, za katere delajo – pri ljudeh. Človeška bitja nam ukradejo skoraj ves proizvod našega dela. Človek je edini resnični sovražnik, ki ga imamo! Odstranite človeka in odstranili boste temeljni vzrok lakote in garanja za vse večne čase! Zato je modri merjasec napovedal upor, ki bo...

Slo-Tech - Kaj je Fahrenheit 451? To je temperatura, pri kateri zagori knjiga in zgori. Je tudi simbol na čeladah gasilcev, ki skrbijo, da so vse knjige sežgane. Roman Fahrenheit 451 je tudi dokument časa, oziroma refleksija občutljivega pisateljevega duha: Hitlerjevi zažigi knjig, Stalinovo preganjanje pisateljev (Bulgakov), McCarthyev lov na čarovnice in spoznanje o gromozanski moči jedrske bombe. Fahrenheit 451 je tudi knjiga posvečena ljubezni do knjig in znanju, ki je v njih.

Guy Montag, ki si s ponosom nadene čelado, na kateri je plošček s številko 451, je gasilec. Njegova plemenita služba je zažiganje knjig. Prav ste prebrali, naloga gasilcev je podtikanje požarov, ne gašenje. Mimogrede, gasilci so bili ustanovljeni leta 1790, z "namenom, da bi v kolonijah požigali knjige z angleškim vplivom. Prvi gasilec: Benjamin Franklin". "Delo je prijetno. V ponedeljek sežigamo Millaya, v sredo Whitmana, v petek Faulknerja, spremenijo se v pepel in potem zažgemo še pepel. To je naše uradno...

Slo-Tech - V Svetovni državi, ki nam jo Huxley pričara, je izkoreninjena vojna, beda, kriminaliteta in nesreča. Kako jim je to uspelo doseči po uničujoči vojni? Odgovori na zapletena vprašanja so lahko tudi kratki. SKUPNOST, ISTOST, STALNOST je geslo Svetovne države. Na videz nedolžne, povsem sprejemljive in nič kaj grozeče besede. Je temu res tako?

Piše se leto Fordovo 632 (2540 po Gregorijanskem koledarju). V Zavodu za razplajanje in prilagajanje v epruvetah na tekočem traku (oh Ford) rastejo novi prebivalci. Pa ne v maternicah, saj mater ni več. Ženske se samo še prostovoljno, za blagor družbe, podvržejo operaciji. Nato vstopi Bokanovski: "Eno jajčece, en embrio, en odraščen človek – to je normalno. Bokanovskificirano jajčece pa brsti, se bohoti, se deli. Požene od osem do šestindevetdeset popkov, in vsak popek se razvije v povsem oblikovan zarodek, vsak zarodek pa v odraslega posameznika normalne velikosti. Šestindevetdeset ljudi namesto enega samega. Napredek."

Tako je proces...

Slo-Tech - »Spremimo novinca na bojišče. Ko se mu približujemo, vedno jasnejše grmenje topov končno zamenja tuljenje krogel, ki zdaj pritegne nase pozornost neizkušenega. Krogle začnejo padati blizu pred nami in za nami (...) treskanje topovskih krogel in razletavanje granat v bližini postane tako pogosto, da resnost življenja predre skozi mladostnikovo domišljijsko predstavo. Nenadoma pade znanec (...) še en korak do enot, do pehote, ki v ure dolgem ognjenem spopadu vztraja z nepopisno stanovitnostjo. Tukaj je zrak napolnjen s sikajočimi kroglami, ki kmalu oznanijo svojo bližino s kratkim, ostrim zvokom, s katerim preletijo za palec daleč nad ušesom, glavo in dušo …«

Slikoviti opis vojne vihre, ki ga najdemo v knjigi O vojni (Vom Kriege), nas lahko zlahka zavede k misli, da je hotel pruski častnik Carl von Clausewitz svoje 43-letne vojaške izkušnje preliti v klasičen vojaški priročnik, namenjen bojnim (frontnim) poveljnikom. Vendar že kmalu pove, da nima namena razlagati, kako utrditi...

Slo-Tech - Predstavljajte si svet, v katerem vsemu in vsem vlada matematični razum. Vsak gib je le del (rešljive) enačbe. To je svet, ki ne pozna neskončnosti.

Zamjatin v romanu Mi opisuje ravno tak svet – Enotno državo. Kjer je razum postal temeljni, še več, edini mogoči princip državne ureditve. Kako je prebivalcem Enotne države to uspelo? Da bi sedli z Bogom za isto mizo, so se ogradili, dobesedno. Okrog in okrog ogromnega mesta, poimenovanega Enotna država, so po Dvestoletni Vojni zgradili gromozansko stekleno Zeleno steno, ki ločuje nerazumno od razumnega. Zakaj?

Najvažnejša naloga razuma je nenehno omejevanje neskončnosti. Človekovo spoznanje, ki ga usmerja razum, se vedno bolj širi tako, da spreminja neznano v znano; neznano, ki se razumsko ne da omejiti, se s prehajanjem v znano racionalno opredeljuje; neskončni zbir neznanih pojavov se zmanjšuje, končna vsota znanih pa narašča. Homo sapiens je le tedaj človek v pravem pomenu besede, kadar v njegovi slovnici ni nobenih vprašajev,...

Slo-Tech - Italiji se je godilo petnajsto stoletje. Vladarje so odločale kupice strupa in zarotniška bodala, grešni katoliški papeži so se bili pripravljeni spečati celo s turškim sultanom, če jim je to koristilo pri utrjevanju oblasti. Prostitutke so na svoje stranke čakale pred spovednicami velikih katedral, najemniške vojske pa so med kratkimi prekinitvami med eno in drugo vojno ropale civilno prebivalstvo in prežale na ženski plen.

Prav trohnoba poznega srednjega veka je v zgodnjem 16. stoletju prepričala Firenčana Niccola Machiavellija, da je treba začeti o državi in vladanju razmišljati manj idealistično kot so to počeli grški filozofi, predvsem Platon. »Zavedam se, da so o vodenju države pisali že mnogi pred mano,« prizna v svojem Vladarju (Il Principe, 1513), ampak doda, da pri tem niso nikoli izhajali iz dejanskega stanja. »Zamišljali so si republike in monarhije, ki niso nikoli obstajale, za katere ni nihče slišal ali jih videl. Med tem, kako bi se moralo živeti in vsakodnevno...