Slo-Tech - Kaido Orav je najnovejši prejemnik Hutterjeve nagrade, ki jo Marcus Hutter iz DeepMinda podeljuje za najboljšo kompresijo človeškega znanja. Hutter je pripravil gigabajt veliko datoteko, ki vsebuje članke z Wikipedije in predstavlja nekakšen odsev dostopnega znanja, ki bi ga človek zmogel prebrati v celem življenju. Medtem ko klasičen ZIP datoteko stisne na približno tristo megabajtov, je najnovejši rekord 112 MB.

Kdor se poteguje za nagrado, mora prispevati program, ki implementira algoritem za stiskanje, ter stisnjeno datoteko. Če je njuna skupna velikost manjša od aktualnega rekorda, ki znaša 112 MB, dobi nagrado. Skupna nagrada znaša pol milijona evrov, izplača pa se tolikšen odstotek, za kolikor je novi rekord izboljšal starega. Pogoj je, da algoritem stisnjeno datoteko nazaj razpakira v originalu identično. Natečaj poteka od leta 2020.

Pred razpisom nagrade je bil rekord 116 MB, nato pa so nagrajenci mejo počasi potiskali proti današnjim 112 MB. Obstaja še druga verzija...

Slo-Tech - Norveška javna uprava se je v začetku meseca obvezala, da bo od 1. januarja 2012 za komuniciranje z državljani in podjetji preko spleta uporabljala le odprte standarde.

Za video bodo tako uporabljali Theora/Vorbis/Ogg ali H.264/AAC/MP4, za avdio Vorbis/Ogg, MP3 ali FLAC/Ogg, za slike pa JPEG ali PNG. Za izmenjavo dokumentov pa bodo uporabljali PDF ali ODF ter UTF-8 kodni nabor znakov.

Izjeme bodo mogoče samo v posebnih primerih, upamo pa, da bo norveška javna uprava uporabljala predvsem odprtokodne standarde, ki jih ne bremenijo patentne grožnje.

O novici poročajo tudi na COKS.

Slovenija pa (o uvedbi odprtih standardov zaenkrat še) ne razmišlja...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

Times Online - Britanski ponudniki dostopa do spleta ter operaterji mobilne in stacionarne telefonije bodo morali v primeru, da bo britanski parlament sprejel nove ukrepe za boj proti terorizmu, v centralno vladno bazo podatkov posredovati prometne podatke o tem, koga so britanski državljani klicali po telefonu, katere spletne strani so obiskali ter s kom so si dopisovali po elektronski pošti.

Velikansko vladno bazo podatkov naj bi ponudniki in operaterji sproti dopolnjevali s svežimi podatki za obdobje 12 mesecev, organi pa naj bi imeli dostop do nje le z dovoljenjem sodišča. Zagotavljajo, da računalniška podjetja, ki bodo bazo vzdrževala, do podatkov ne bodo mogla dostopati. Glede na to, piše Times Online, da so si Britanci lani poslali 57 milijard SMS-ov in da na Otoku izmenjajo 3 milijarde elektronskih sporočil, bo takšno bazo podatkov težko vzdrževati, poleg tega pa je Britanija znana po katastrofalnem varovanju zasebnosti.

Nedavno so namreč izgubili podatke petindvajsetih milijonov...

CNet - Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je sporočila, da je Office Open XML format (OOXML) sprejela med ISO standarde. Omenjeni format je razvilo podjetje Microsoft, ki si je za potrditev standarda tudi najbolj prizadevalo, saj je OOXML v njihov odgovor na ostale poskuse standardiziranja pisarniških formatov.


Od državnih teles za standardizacijo, ki so vključena v ISO, jih je po dolgotrajnem lobiranju kar 86 odstotkov glasovalo za sprejetje OOXML-a. Rezultat glasovanja naj bi po besedah Toma Robertsona, ki je pri Microsoftu odgovoren za zagotavljanje združljivosti in standardov, pokazal da "ima OOXML izredno široko podporo". Pojavljajo se zapisi, da naj bi si marsikatero...

Slo-Tech - O tem, da je Vlada RS pred kratkim razpravljala o osnutku Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, smo že poročali. Beseda je meso postala in tako je bila v Uradnem listu RS, št. 104/06, z dne 6. 10. 2006, ta uredba tudi objavljena.

Tako lahko do sobote, 21. 10. 2006 (označite na koledarju), opravite nakupe cvetličnih lončkov in travnikov (za neposvečene nosilce podatkov), ne da bi za to plačali nadomestilo (v denarju) po tej uredbi.

Od česa boste plačevali nadomestilo in koliko ta znaša, si preberite v povezani novici, oziroma v Uredbi (500 GB disk, se bo npr. podražil za 4000 SIT, oziroma za vsakih začetih 1 GB zmogljivosti 8 SIT). V kratkem pa lahko pričakujete tudi članek na to temo.

Vesele nakupe!

Slo-Tech - Belgijska vlada se je odločila, da bo od septembra 2008 dalje, vsa internetna komunikacija med njenimi agencijami in državljani po internetu, morala potekati v formatu OpenDocument.

Belgija s tem postaja prva država, ki bo uvedla ODF kot njen primarni način elektronske komunikacije. Ostale oblike oz. formati bodo še vedno bili v uporabi znotraj agencij, ki se jim bo nekoč morda pridružil še Microsoftov prihajajoči odprti format Open XML. Pogoj za to pa bo sprejetje s strani ISO in kompatibilnost z obstoječim OpenDocument formatom. Po trditvah belgijske vlade se na podobno potezo pripravljajo še Danci in Francozi.

Slo-Tech - V Uradnem listu RS 75/2005 z dne 9. 8. 2005 je bil objavljen Pravilnik o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju, ki v 14. členu določa tehnološke zahteve za sprejem elektronske pošte. Drugače povedano: državni organ mora sprejeti elektronsko pošto državljana, če le-ta ustreza zahtevam v 14. členu. V nasprotnem primeru - če elektronska pošta državljana ne ustreza tehničnim zahtevam - pa pač ne.

In kakšne so te zahteve?

14. člen pravi takole: "Pošta, ki jo organ prejeme v elektronski obliki, je skladna s tehnološkimi zahtevami, če je posredovana v enem od naslednjih formatov:
- Formati produktov Microsoft Office (različica "Office 2000" ali starejša): MS Word (.doc); MS Excel (.xls); MS PowerPoint (.ppt);
– Tekstni formati: ASCII, 8bit (.txt, .asc, .dat,...); RTF (.rtf); XML (.xml) (vsebina določena s posamezno aplikacijo);
– Grafični formati: Adobe Acrobat, različica 6.0 ali starejša (.pdf); JPEG (.jpg, .jpeg); GIF (.gif,); TIFF (. tif, .tiff):
– Ostalo: stisnjene datoteke...

Slo-Tech - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov določa, da "podjetje lahko uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno" (novi 45a člen). Spam so torej vsa tista sporočila, ki so namenjena oglaševanju izdelkov ali storitev in so poslana brez vnaprejšnjega soglasja.

Tega pa očitno ne vedo pri Microsoft Slovenija, saj sem danes v svoj poštni predal dobil reklamno sporočilo, v katerem me vabijo na Microsoftovo NT konferenco 2004. Sporočilu je dodana priponka v MS Word formatu (v kateri piše isto, kot v samem sporočilu) velikosti 439 kb in nekaj slik. Skupna velikost sporočila je kar 692 kb!
Sporočilo je bilo poslano iz IP naslova 217.72.75.25 (ki po podatkih RIPE.net pripada podjetju Repro MS d.o.o.), naslov pošiljatelja in prejemnika (from: in to: polje) pa je isti - "Microsoft Informacije" <info@microsoft.si>. Sporočilo je bilo seveda...

Slo-Tech - Država se trudi uvajati odprtokodne reštve, kaj pa izobraževalne ustanove? Fakulteta za družbene vede zagotovo ni med njimi, saj daje prednost Microsoftu. V 14. členu pravilnika o diplomskem delu namreč piše, da mora študent diplomsko nalogo oddati v datoteki oblikovani z MS Word: "Študent/-ka odda diplomsko delo v štirih izvodih ter v elektronski obliki v referatu za študentske zadeve. V elektronski obliki naj bo shranjeno v eni datoteki, oblikovani z urejevalnikom MS Word 95 ali novejšim MS Word urejevalnikom.".

Očitno fakulteta ni pomislila na tiste študente, ki doma uporabljajo Linux, OpenOffice.org pod Okni ali pa kakšen tretji program za pisanje besedil. Hkrati tudi kot standard vsiljuje točno določen komercialen (in za študentski žep tudi predrag) produkt, čeprav se je za elektronske dokumente že uveljavil format PDF, za katerega so na voljo tudi brezplačne rešitve.

Bo študent samo zato, da bo lahko oddal diplomo v elektronski obliki moral za dobrih sto tisočakov kupiti...