Slo-Tech - Verily, podružnica podjetja Alphabet, ki se je nekdaj imenovala Google Life Sciences, je začela izvajati prvi preizkus v naravi. V boju proti komarjem, ki so v kalifornijski čedalje večji problem zaradi invazivne vrste Aedes aegypti (komar ščitar), bo Google izpustil 20 milijonov samcev te vrste v okolici Fresna. To bodo počeli do konca leta (20 tednov), torej približno milijon komarjev na teden. Izpuščeni komarji bodo sterilni, s čimer bodo skušali zajeziti širjenje te vrste. S tem želijo zatreti enega izmed pomembnih prenašalcev virusov zika, dengue in chikungunya.

Komarje so namreč načrtno okužili z bakterijo Wolbachia, ki ljudem ni nevarna, pri komarjih pa povzroči, da samice ležejo...

The Wall Street Journal - Južni Korejci imajo, tako kot tudi mi, precejšnje probleme s prekomernim pitjem alkohola. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ga spijejo znatno več kot drugi Azijci, konkretno 14.8 litrov čistega etilnega alkohola na osebo letno (Slovenci okoli 11L/leto). Skupaj z Indijci in nekaterimi Tajci so namreč med redkimi tamkajšnjimi srečkoti, ki imajo dovolj aktivno obliko encimov...

NASA - Zadnja štiri leta sta v orbiti okrog Sonca vesoljski plovili STEREO, ki sta bili izstreljeni leta oktobra 2006. Teleskopi na vsaki so umerjeni za snemanje svetlobe v štirih valovnih dolžinah daljnega UV, tako da lahko sledijo vsemu dogajanju na površju - sončnim nevihtam, izbruhom, tsunamijem itn. Ker sta Sonce spremljali iz različnih kotov, je bilo na primer moči sestaviti trorazsežno podobo sončeve korone. Toda vse od začetka misije so si znanstveniki prizadevali, da bi ju poslali vsako ravno na nasprotno stran sonca.

NASA poroča, da jim je to v teh dneh uspelo. Obe plovili STEREO in Sonce tvorijo iztegnjeni kot s Soncem v vrhu. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini hkrati opazujemo Sonce z obeh strani in vidimo celotno površino. Potrdili so, kar v...

Daily Mail - Malezija je objavila, da je v boju proti širjenju mrzlice dengue 21. decembra v okolje izpustila 6000 gensko spremenjenih samcev komarja vrste Aedes aegypti. Omenjena bolezen, ki jo širijo samice komarja, povzroča hude težave v Maleziji, saj je lani zbolelo 46 tisoč ljudi in zaradi nje umrlo 134 ljudi, številke pa so v porastu. V boju zoper to bolezen so v okolje izpustili komarje, ki so genetsko modificirani tako, da imajo njihovi potomci krajšo življenjsko dobo od normalnih. Znanstveniki upajo, da bodo s tem v genski bazen komarjev vnesli škodljive gene, ki bodo pomagali brzdati njihovo razmnoževanje in širjenje mrzlice dengue. Preizkus je bil končan 5. januarja, ko so vse preživele komarje pobili z insekticidom, sedaj pa poteka...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, so raziskovalci iz Oxforda in Norveške ugotovili, da jemanje vitamina B morda vpliva na izgubo spomina pri Alzheimerjevi bolezni.

Raziskovalci iz Oxfordske univerze ter norveške Univerze v Oslu v članku Homocysteine-Lowering by B Vitamins Slows the Rate of Accelerated Brain Atrophy in Mild Cognitive Impairment: A Randomized Controlled Trial opisujejo kontrolirano klinično študijo, kjer so 271 prostovoljcem dajali visoke doze vitaminov B6, B9 in B12.

Analiza je pokazala, da je jemanje teh vitaminov v povprečju zmanjšalo krčenje možganov za 30% (to so dokazali s slikanjem z magnetno resonanco). Pri Alzheimerjevi bolezni se namreč možgani krčijo, s tem pa tudi upadajo kognitivne sposobnosti posameznika.



Pred tem je že bila ugotovljena pozitivna povezava med visokimi vrednostmi

NASA - NASA načrtuje novo vesoljsko odpravo, v kateri bo poslala sondo velikosti avtomobila v Sonce. No, ne direktno v Sonce, ampak v sončevo atmosfero. Odprava se imenuje "Solar Probe Plus". Glavni namen misije je odgovoriti na dve veliki nerešeni vprašanji, ki begata solarne fizike, in sicer, zakaj je sončeva atmosfera 200-krat bolj vroča od same sončeve površine ter kaj je tisti proces, ki pospešuje sončev veter. Odprava je bila prvotno načrtovana v letu 2015, vendar je...

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...

CNN - Jupitrova rdeča pega je znan pojav na površju tega plinastega orjaka, ki ga človeštvo opazuje že več kot 400 let, obstaja pa še dlje. Gre za ogromen anticiklonski vihar na Jupitrovi južni polobli, ki je tako velik kot tri Zemlje skupaj. Vrti se v nasprotni smeri urinega kazalca (obratno kot na Zemlji, ker gre za območje visokega zračnega pritiska), in ima vrtilni čas šest dni. Ena izmed verjetnejših razlag, zakaj se ne izdivja, je zgradba planeta. Ker je Jupiter plinasti orjak, nima trdnega površja, kjer bi vihar odložil svojo moč, kot to počnejo tropske nevihte na Zemlji, ki pridejo z morja in se razbesnijo nad kopnim.

Sedaj pa so znanstveniki ugotovili, da se rdeča pega počasi krči....

Independent - Julija bodo v reviji Epidemiology objavljeni rezultati zanimive raziskave, ki so jo izvedli na univerzah v Aarhusu na Danskem in v Los Angelesu v ZDA. Znanstveniki so ugotovili, da obstaja povezava med sevanjem mobilnih telefonov, ki ji nosečnice uporabljajo med nosečnostjo in kasnejšimi vedenjskimi motnjami, ki se pojavijo po rojstvu otroka.
vir slike:...

Argonne National Laboratory - Superprevodniki so bili v zadnjem desetletju pravi znanstveni hit in so prodrli na veliko področij v industriji. Superprevodnost pa v večjem obsegu sama po sebi, brez ustrezne izolacije, ki prepreči izgube energije in ohranja električni naboj, ni dovolj. Superizolatorji so bili do določene mere zapostavljeni v mrzlici iskanja čim boljših superprevodnikov, kar pa se zna v prihodnjih letih spremeniti. Znanstveniki ameriškega državnega laboratorija Argonne so namreč v sodelovanju z nekaj Evropskimi institucijami uspeli izpeljati zanimiv poskus, ki jih je pripeljal do novega odkritija o superizolatorjih. Spoznanje bo morda spremenilo raziskave na področju fizike zgoščene snovi in položilo temelje za novo generacijo mikroelektornike.
Mednarodna skupina znanstvenikov iz laboratorija Argonne, Nemčije, Rusije in Belgije je pod vodstvom Valerija Vinokura in Tatjane Baturine uspela ustvariti tanek film titanovega nitrida, ki so ga ohladili na temperaturo blizu absolutne ničle. Skozi material...

Wired Blog - Nemški znanstveniki so s pomočjo podvodnega mikrofona vzpostavili zvočni prenos dogajanja pod ledom na Antarktiki, ki naj bi pričaral zvočno podobo skoraj nedotaknjenega oceana. Hidrofon deluje s pomočjo vetrne in sončne energije iz observatorija Palaoa (Perennial Acoustic Observatory in the Antarctic Ocean) na Ekströmovi ledeni polici - podvodne zvoke pa naj bi prenašal ter snemal nekaj let.

Znanstveniki bi radi zabeležili čimveč posebnih načinov oglašanja različnih živalskih vrst, hkrati pa bodo preučevali tudi vpliv ladijskega prometa na njihovo obnašanje. Poslušalce prenosa opozarjajo na nenadne...

Discovery News - Tudi vi verjamete razlagam ameriških politikov, ki kar naprej ponavljajo, da bi napori za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov močno ogrozili ameriško gospodarsko rast. Nenazadnje je bilo pred kratkim podobne trditve in sklepe slišati tudi v Evropski Uniji, kjer so v načrtu ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam zapisali, da takšna prizadevanja "ne smejo škodovati evropski težki industriji".



Univerza Yale je glede na to, da obstajajo številne okoljske politike in modeli, ki za iste časovnice predvidevajo različne rezultate, ustvarila interaktiven program, s katerim lahko vsak preveri, kakšne posledice bi imel premik k obnovljivim virom za ameriško ekonomijo ( See For Yourself How Greenhouse...

NASA - Znanstveniki so pred štirimi dnevi ob umiranju zvezde zabeležili rekordni izbruh gama žarkov. Velikanska eksplozija, ki je bila od nas oddaljena 7.5 milijard (!) svetlobnih let, je bila tako svetla, da je bilo za kratek čas možno videti njen blisk tudi s prostim očesom.
Iz oddaljenosti v svetlobnih letih lahko sklepamo, da takrat, ko se je eksplozija dejansko zgodila, Zemlja še ni obstajala.



Omenjeni izbruh je sprožil detektorje na samodejnem Nasinem satelitu Swift, s katerim jim je uspelo posneti dogajanje. „Najprej smo mislili, da je nekaj narobe s satelitom,“ je dejal Neil Gehrels...

Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.



Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso...

Slo-Tech -

Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 2^25.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2^{p - 1}(2^p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.

BBC poroča, da so nove Saturne...

Slo-Tech - Za spremembo bomo danes začeli povsem matematično. Wolfram Research poroča, da so iskalci Mersennovih praštevil v projektu distributiranega izračunavanja GIMPS (deluje na podobnem principu kot SETI in Folding), verjetno našli 42. znano Mersennovo praštevilo in največje praštevilo doslej. Verjetno zato, ker morajo eksponent -- ki ga za zdaj še nočejo izdati, ve pa se, da ima število manj kot deset milijonov števk v decimalnem zapisu, torej je med 24.036.584 in 33.219.253 -- še dodatno preveriti, da izključijo možnost napake pri izračunu Lucas-Lehmerjevega testa.

Zanimiv podvig je uspel Joséju Gómezu-Rodríguezu in njegovi ekipi z madridske univerze, ko so uspeli posneti fazne spremembe...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...

Slashdot - Na silvestrovo vam ponujamo še šopek novic s področja znanosti in tehnologije.

Zanimiva vesoljska vest prihaja iz Rusije. Vse od lanske nesreče ameriškega plovila Columbia ameriški space shuttli niso leteli, zato so ameriške astronavte, opremo in hrano na ISS vozili Rusi. Ruska vesoljska agencija ima mnogo manjši proračun kot ameriški kolegi, zato so se odločili, da bodo od leta 2006 Američane vozili v vesolje na tržni osnovi. Po domače povedano, Rusi imajo dovolj zastonjskih voženj Američanov in jim bodo začeli zaračunavati. NASA še ni podala komentarja. Več o tem.

Prihajajoče leto 2005 je v spomin na stoletnico Einsteinovega čudežnega leta proglašeno za mednarodno leto fizike. Kljub temu mnogo ljudi, ki so sicer že slišali za Einsteina, ne ve, kaj je storil in kaj je odkril. Fantastičen članek na Economistu vam razkrije, kako je nepomemben patenti uradnik prišel do ideje o relativnosti in kaj vse poleg tako (pre)pogosto opevane relativnosti je Einstein še odkril.

Na TRN...

CNN - Gotovo ni več med bralci osebe, ki nebi poznala programčka SETI, s katerim si znanstveniki že dalj časa prizadevajo, da bi odkrili dokaze o obstoju inteligentne nezemeljske vrste. Celoten SETI deluje na principu lovljenja frekvenc iz vesolja, na podlagi katerih naj bi odkrili tuje civilizacije. Zaenkrat še ni vidnejših uspehov, saj znanstvenikom še ni uspelo najti kake nezemeljske kulture. Krivec za to naj bi bila tudi Zemlja sama, saj se od njene atmosfere odbijajo nekatere izjemno nizke frekvence, poleg tega pa iskanje otežujejo še številne motnje v ozračju v obliki radijskih in televizijskih valov, itd. Zato so se znanstveniki ogreli za izgradnjo ogromnega teleskopa na Lunini površini. Prednost take gradnje se odraža v tem, da na Luni ni toliko motenj, kot na Zemlji. Po nekaterih podatkih naj bi gradnja trajala 15 let, vendar pa je projekt malce vprašljiv. Cena projekta naj bi bila ogromna, denarja pa ni nikoli dovolj. ESA in NASA zaenkrat raje razvijata nove tehnologije,...