Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 225.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2p - 1(2p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.
BBC poroča, da so nove Saturne lune, ki so bile odkrite lani, končno dobile svoja imena. Luni, odkriti lanskega avgusta, sta bili poimenovani Methone in Pallene, treja, ki so jo odkrili dva meseca pozneje, pa Polydeuces. Methone in Pallene, ki krožita okrog Saturna med orbitama drugih dveh lun (Mimas in Enceladus), je odkril Sebastien Charnoz s pariške univerze, Polydeuces pa profesor Carl Murray z londonske.
Kilogram je ena izmed sedmih osnovnih merskih enot sistema SI, od definicije sekunde (trajanje 9.192.631.770 nihajnih časov elektromagnetnega sevanja, ki ga odda atom cezijevega izotopa 133Cs pri prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja) ali metra (svetloba ga v vakuumu prepotuje v 1/299.792.458 sekund) pa se razlikuje po tem, da ni definirana na naravni konstanti, pač pa na masi 115 let starega prakilograma, ki je izdelan iz zlitine platine in iridija. V svojem članku Metrologia navaja trditve petih znanstvenikov iz ZDA, VB in Francije, ki se zavzemajo, da bi kilogram definirali s pomočjo kakšne naravne konstante -- pojavljata se možnosti uporabe Planckove ali Avogadrove. Znanstveniki menijo, da bi imela takšna univerzalna definicija tudi praktično uporabno vrednost, saj bi lahko fiziki izvajali izračune in eksperimente z večjo natančnostjo. Karkoli se bo iz predloga izcimilo, takšno spremembo lahko potrdi le Mednarodni komite za uteži in meritve na svoji koferenci vsaka štiri leta. Naslednja bo leta 2007. Klik!
Kvantni računalniki, ki nam jih znanstveniki obljubljajo že nekaj časa, pa so se še za en korak približali. Znanstvenikom je namreč uspelo izmeriti kvantne lastnosti (qubit) dveh povezanih atomov istočasno, česar do sedaj niso mogli, saj je bilo treba meriti vsakega posebej.
Kar se kilograma tiče ... teoretično je zadeva jasna. Črna luknja s toliko Plankovih dolžin premera, ima maso enega kilograma. Na ta način je masa izvedena količina!
Ampak praktično jim to (še) ne špila ... pa si bodo pomagali drugače.
Preden definiraš svetlobno hitrost, moraš imeti meter. Če ne, imaš cirkularno definicijo. Meter s svetlobno hitrostjo, ki je že izražena v metrih na sekundo.
Sej da se dela nov prakilogram...krogla, ki ji bodo natančno izmerili volumen, potem izračunali število atomov v njej, nato pa iz tega maso krogle...je bilo v ŽIT nekaj mescev nazaj. Pa boste imeli 1 Kg definiran z maso atoma:).
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas: Preden definiraš svetlobno hitrost, moraš imeti meter. Če ne, imaš cirkularno definicijo. Meter s svetlobno hitrostjo, ki je že izražena v metrih na sekundo.
fora, na novo definiraš kilogram, potem pa pridejo kavbojci s svojimi čevlji, 14/23, 11/16 itd palcev, poundi in podobnimi imperialnimi enotami in enostavno poludiš
ni čudno da jim ne gre matematika, če mora v trgovini izbirati med 13/16, 14/23 itd maticami ali vijaki
Zato, da jo lahko spraviš v svoj merski sistem jo moraš ustrezno pretvorit ali z drugimi besedami definirati glede na osnovne enote (bolj ali manj poljubno zbrane, le grupo morajo tvoriti) v tem sistemu.
P.S. če se igramo brezdimenzijsko fiziko je tako c=e0=h=1
Število ponovitev nekega dogodga v okviru nekega eksperimenta (ohlapna statistična definicija frekvence) lahko določiš z izklučno z opazovanjem. Enoto za čas potem določiš tako, da si zbereš poljubno število n in proglasiš čas, ki preteče, da se zvrsti n ponovitev, za to enoto.
Če gremo na Planckov sistem, kjer je hitrost svetlobe 1 - Planckova dolžina/Planckov čas ...
... kjer je Boltzmanova konstanta 1 (kot pri informacijski entropiji!) in kjer je gravitacijska konstanta 1 ...
Potem res lahko vse izpeljemo iz enotne osnove. Imamo brezdimenzijsko fiziko.
VENDAR nihče (AFAIK) še ni prepisal vseh enačb v ta sistem. Ko (in če) pa bo, potem bomo lahko vrgli enote kar stran in tudi ne bo potrebe več po ne sekundi, ne metru in ne kilogramu!
Dokler pa temu ni tako, pa rabimo vsaj 2 od obeh. Katerakoli.
V "času takšnega in takšnega dela sekunde, svetloba naredi pot enega metra".
Samo ni to "teoretično", to je "čisto praktično". Teoretično bi lahko meter bolje definirali kot "toliko in toliko valovnih dolžin te in te svetlobe je 1 meter".
Tako je včasih že bilo! Meter neodvisno definiran od sekunde oziroma kateregakoli fizičnega objekta. Razen, tako meter in sekunda sta odvisna od neke snovi, če je v Vesolju ali pa je ni. Univerzalne za vsa časovna obdobja Vesolja definicije metra sekunde in kilograma NIMAMO. Lahko bi ju imeli za 2. Samo če bi blo praktično, je pa druga.
-----------------------------
Tukaj imamo 2 ločena problema. Kaj se teoretično da in kaj se potem da praktično najboljš merit. Praktično je optimum najbrž tale ki je, toeretični optimum bi bil pa (AFAIK) 2 neizvedeni količini.
