» »

Znanost in tehnologija VI.

Znanost in tehnologija VI.

Saturn

vir: NASA
Slo-Tech -

Prejšnji teden smo poročali o domnevnem odkritju največjega praštevila na svetu, danes pa je vse skupaj tudi uradno. V projektu distributiranega izračunavanja GIMPS je dr. Martin Nowak iz Nemčije na svojem Pentiumu 4 2,4 GHz dokril 42. znano Mersennovo praštevilo in največje znano praštevilo na svetu sploh. Število 225.964.951 - 1 ima 7.816.230 cifer v desetiškem zapisu. Mersennova praštevila so tesno povezana s popolnimi števili (števili, katerih vsota pravih deliteljev je enaka številu samemu), saj velja, da so vsa soda popolna števila oblike 2p - 1(2p-1), kjer je p eksponent v Mersennovem praštevilu. Lihih popolnih števil še nismo odkrili.

BBC poroča, da so nove Saturne lune, ki so bile odkrite lani, končno dobile svoja imena. Luni, odkriti lanskega avgusta, sta bili poimenovani Methone in Pallene, treja, ki so jo odkrili dva meseca pozneje, pa Polydeuces. Methone in Pallene, ki krožita okrog Saturna med orbitama drugih dveh lun (Mimas in Enceladus), je odkril Sebastien Charnoz s pariške univerze, Polydeuces pa profesor Carl Murray z londonske.

Kilogram je ena izmed sedmih osnovnih merskih enot sistema SI, od definicije sekunde (trajanje 9.192.631.770 nihajnih časov elektromagnetnega sevanja, ki ga odda atom cezijevega izotopa 133Cs pri prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja) ali metra (svetloba ga v vakuumu prepotuje v 1/299.792.458 sekund) pa se razlikuje po tem, da ni definirana na naravni konstanti, pač pa na masi 115 let starega prakilograma, ki je izdelan iz zlitine platine in iridija. V svojem članku Metrologia navaja trditve petih znanstvenikov iz ZDA, VB in Francije, ki se zavzemajo, da bi kilogram definirali s pomočjo kakšne naravne konstante -- pojavljata se možnosti uporabe Planckove ali Avogadrove. Znanstveniki menijo, da bi imela takšna univerzalna definicija tudi praktično uporabno vrednost, saj bi lahko fiziki izvajali izračune in eksperimente z večjo natančnostjo. Karkoli se bo iz predloga izcimilo, takšno spremembo lahko potrdi le Mednarodni komite za uteži in meritve na svoji koferenci vsaka štiri leta. Naslednja bo leta 2007. Klik!

Kvantni računalniki, ki nam jih znanstveniki obljubljajo že nekaj časa, pa so se še za en korak približali. Znanstvenikom je namreč uspelo izmeriti kvantne lastnosti (qubit) dveh povezanih atomov istočasno, česar do sedaj niso mogli, saj je bilo treba meriti vsakega posebej.

24 komentarjev

Vesoljc ::

dogaja :)
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...

Thomas ::

Kar se kilograma tiče ... teoretično je zadeva jasna. Črna luknja s toliko Plankovih dolžin premera, ima maso enega kilograma. Na ta način je masa izvedena količina!

Ampak praktično jim to (še) ne špila ... pa si bodo pomagali drugače.

sankus ::

Kako pa naj bi zgledalo bolj natančno računanje, če bo kilogram drugače definiran? Konckoncev bo (je) kilogram samo kilogram...

Thomas ::

Hočem reči, od trojke kilogram-meter-sekunda, je ostal le še par meter-sekunda. Bi reku, da tudi že uradno ta par zadostuje!

Thomas ::

> Kako pa naj bi zgledalo bolj natančno računanje, če bo kilogram drugače definiran?

Po moje nič. Moraš le prej imeti bolj natančno merjenje, preden lahko kilogram definiraš na boljši način. Če ne, je kvećjemu zguba natančnosti.

modicr ::

> Hočem reči, od trojke kilogram-meter-sekunda, je ostal le še par
> meter-sekunda. Bi reku, da tudi že uradno ta par zadostuje!

Zakaj? Po tej logiki rabis le sekundo, saj je meter
razdalja, ki jo svetloba v vakuumu prepotuje v
1/299 792 458 sekunde. Ali se motim?

Lp, Roman
(c) nisem patentiran

PrimozR ::

BBC poroča, da so nove Saturne lune,
Men se mal čudn zdi napisan tole...

Thomas ::

Preden definiraš svetlobno hitrost, moraš imeti meter. Če ne, imaš cirkularno definicijo. Meter s svetlobno hitrostjo, ki je že izražena v metrih na sekundo.

Z-lot ::

Ko smo že pri osnovnih enotah, bi dahko spremenili tudi delitev dneva... na decile in centile? :>

TESKAn ::

Sej da se dela nov prakilogram...krogla, ki ji bodo natančno izmerili volumen, potem izračunali število atomov v njej, nato pa iz tega maso krogle...je bilo v ŽIT nekaj mescev nazaj. Pa boste imeli 1 Kg definiran z maso atoma:).
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

G-man ::

Thomas: Preden definiraš svetlobno hitrost, moraš imeti meter. Če ne, imaš cirkularno definicijo. Meter s svetlobno hitrostjo, ki je že izražena v metrih na sekundo.


Hehe, baš lucidno! :D :D

kivi113 ::

mi zna kdo povedati, kje se uporabljajo mersenova števila oz. kakšna je uporabna vrednost tega novega dognanja?

ajagodnik ::

fora, na novo definiraš kilogram, potem pa pridejo kavbojci s svojimi čevlji, 14/23, 11/16 itd palcev, poundi in podobnimi imperialnimi enotami in enostavno poludiš ;((

ni čudno da jim ne gre matematika, če mora v trgovini izbirati med 13/16, 14/23 itd maticami ali vijaki :D

pivmik ::

Naj nekdo popravi 'zastarele' :D informacije v Wikipedii glede Mersenne-ovega števila:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mersennovo_število
LP, Gregor GRE^

B-D_ ::

Najbolj bodo vesele ženske, če bo nov kilogram mel težo 1,1 kg starega... vse bodo čez noč "shujšale". :P

MrStein ::

Preden definiraš svetlobno hitrost,

Zakaj bi definiral svetlobno hitrost, če pa je konstanta ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

OwcA ::

Zato, da jo lahko spraviš v svoj merski sistem jo moraš ustrezno pretvorit ali z drugimi besedami definirati glede na osnovne enote (bolj ali manj poljubno zbrane, le grupo morajo tvoriti) v tem sistemu.

P.S. če se igramo brezdimenzijsko fiziko je tako c=e0=h=1 ;)
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

MrStein ::

Frekvenco tistega atoma tudi moraš "definirati", pa je vseeno dober etalon za sekundo.

Nekomu tu manjka en delček slike.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

OwcA ::

Število ponovitev nekega dogodga v okviru nekega eksperimenta (ohlapna statistična definicija frekvence) lahko določiš z izklučno z opazovanjem. Enoto za čas potem določiš tako, da si zbereš poljubno število n in proglasiš čas, ki preteče, da se zvrsti n ponovitev, za to enoto.

Vse štima. ;)
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

Thomas ::

Če gremo na Planckov sistem, kjer je hitrost svetlobe 1 - Planckova dolžina/Planckov čas ...

... kjer je Boltzmanova konstanta 1 (kot pri informacijski entropiji!) in kjer je gravitacijska konstanta 1 ...

Potem res lahko vse izpeljemo iz enotne osnove. Imamo brezdimenzijsko fiziko.

VENDAR nihče (AFAIK) še ni prepisal vseh enačb v ta sistem. Ko (in če) pa bo, potem bomo lahko vrgli enote kar stran in tudi ne bo potrebe več po ne sekundi, ne metru in ne kilogramu!

Dokler pa temu ni tako, pa rabimo vsaj 2 od obeh. Katerakoli.

MrStein ::

... in potem (OwcA) proglasiš pot, ki jo naredi svetloba v tem času, za en meter (OK, v določenem delu tega časa).
Po potrebi večkrat ponoviš.

Kaj ne štima ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()

Thomas ::

Celo JE tako definiran meter!

V "času takšnega in takšnega dela sekunde, svetloba naredi pot enega metra".

Samo ni to "teoretično", to je "čisto praktično". Teoretično bi lahko meter bolje definirali kot "toliko in toliko valovnih dolžin te in te svetlobe je 1 meter".

Tako je včasih že bilo! Meter neodvisno definiran od sekunde oziroma kateregakoli fizičnega objekta. Razen, tako meter in sekunda sta odvisna od neke snovi, če je v Vesolju ali pa je ni. Univerzalne za vsa časovna obdobja Vesolja definicije metra sekunde in kilograma NIMAMO. Lahko bi ju imeli za 2. Samo če bi blo praktično, je pa druga.

-----------------------------

Tukaj imamo 2 ločena problema. Kaj se teoretično da in kaj se potem da praktično najboljš merit. Praktično je optimum najbrž tale ki je, toeretični optimum bi bil pa (AFAIK) 2 neizvedeni količini.

HriBB ::

Znanost in tehnika - moja najljubša novica. Vsa čast avotrju / avtorjem.
jaja

whitto ::

peqi:
Praštevila recimo so zelo uporabna pri tajnem kodiranju podatkov ali preverjanju istovetnosti.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Odkrili novo največje praštevilo

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
106756 (3679) PaX_MaN
»

Odkrito 47. Mersennovo praštevilo (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
507076 (4836) jype
»

Znanost in tehnologija V.

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
143822 (3244) nicnevem
»

O praštevilih (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
525011 (5011) ovdje kokoš
»

Najverjetneje odkrito štirideseto Mersennovo praštevilo

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
92490 (2490) Thomas

Več podobnih tem