»

Naj bi SAZAS nezakonito prisluškoval in sledil direktorju UIL?

Slo-Tech - SAZAS, združenje za kolektivno zaščito avtorskih pravic glasbenih ustvarjalcev, ki je v javnosti znano predvsem po pobiranju avtorskih nadomestil, je bilo že večkrat tarča številnih kritik, na zadnje tudi iz strani sami članov. Kritiki SAZASU očitajo netransparentnost in neenakopravno obravnavo avtorjev, proti SAZAS-u pa je nastopil tudi Urad za intelektualno lastnino. Med drugim na Uradu sumijo, da SAZAS krši zakon o društvih, tožilstvu pa so predlagali, naj SAZASU prepove delovanje v obliki društva.

Proti kritikom je v preteklosti SAZAS že "ukrepal" na različne načine. S tožbami (nekatere tožbe je tudi izgubil), kazenskimi ovadbami in "grožnjami" z odvetniki.

A kot je prejšnji teden poročal portal 24ur.com, obstaja sum, da naj bi bil SAZAS vpleten tudi v nezakonito sledenje in prisluškovanje direktorju Urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju. Proti SAZASU naj bi bila po poročanju 24ur.com vložena kazenska ovadba, policisti pa naj bi že uvedli predkazenski postopek....

40 komentarjev

Morebiten konec spletnega radia

Slashdot - V ZDA se pripravlja morebitna sprememba predpisov, ki določajo kako naj bi radijske postaje plačale avtorjem oz. založbam nadomestilo za predvajanje njihovih del. Če bo predlog v celoti sprejet, bodo spletne radijske postaje morale namesto za posamezno pesem denarce odšteti za vsako predvajanje posameznemu poslušalcu. S tem bi se zneski nadomestil močno povečali, kar bo večino tovrstnih postaj, ki so ponavadi precej manj finančno sposobne od tistih bolj klasičnih, pahnilo v prepad. V znak protesta bodo mnogi lastniki čez tri dni, 26. junija letos, s tišino opozorili na problem.

Izvorna novica.

19 komentarjev

Kolektivna nepismenost urada za intelektualno lastnino

Slo-Tech - V raziskavi Mediane, katere naročnik je urad za intelektualno lasnino, le-ta ugotavlja "kolikšen je delež uporabe praznih digitalnih nosilcev zvoka in slike in digitalnih naprav za namen reproduciranja in shranjevanja podatkov, ki niso avtorsko varovani (ki jih posameznik stvari sam), med fizičnimi osebami v Sloveniji."

Urad ima očitno resne težave, saj tamkajšnji pravni strokovnjaki sploh še niso prebrali zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki v 14. členu nedvoumno določa, da "Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela."

Urad implicira, da ni dovolj, da tistim, ki ustvarjajo zgolj za dobiček z vsakim praznim medijem za shranjevanje podatkov plačujemo dodaten in neupravičen davek, nujno je tudi, da ne uživamo nobene zaščite, če je nismo zaslužili z direktnim prispevkom k blagostanju urada in njegovih vrlih uradnikov in kakšni od sorodnih organizacij, ki se trudi avtorje kljub tehnološkemu razvoju obdržati v podrejenem položaju v razmerju do...

45 komentarjev

Urad za intelektualno lastnino odgovarja

Slo-Tech - Avgusta je javnost razburkal predlog nove uredbe o 'davku na prazne CDje, zapisovalnike in diske' oziroma bolj natanačno Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

To, da bi morali plačevati pavšalno nadomestilo za dovoljeno legalno kopiranje treh kopij ni razburilo le končnih uporabnikov, temveč tudi tiste ustvarjalce, ki svoja dela ponujajo javnosti brezplačno, saj bo dejansko distribucija njihovih del delala profit drugim - bolj pohlepnim - avtorjem. Gre tako za ustvarjalce prostega programja, kot tudi ustvarjlce avdiovizualnih in drugih del pod licencami Creative Commons in podobnimi.

Disk s kapaciteto 500 GB se bi tako podražil za 2500 SIT, zapisovalniki CD za 900 SIT, vsak prazen medij DVD za 65 SIT, vsak prazen zapisljiv CD pa za 15 SIT.

No, zdaj se je urad za intelektualno lastnino odzval z izjavo za javnost, in na kratko povedal, da se pač ravnajo po (slaboumnih členih) zakona o avtorskih in sorodnih pravicah iz leta 95, ter da so se znašli...

53 komentarjev

Slovenija uvaja dodaten davek na naprave za snemanje podatkov ter podatkovne nosilce

Slo-Tech - Slovenski Urad za intelektualno lastnino se nam je spet odločil 'polepšati' puste počitniške dni. Pripravili so namreč predlog Uredbe o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje.

Uredba določa plačevanje nadomestil zaradi dovoljenega reproduciranja po 50. členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. ZASP namreč za namene privatne ali druge lastne uporabe dovoljuje izdelavo omejenega števila kopij avtorsko zaščitenih vsebin.

Tako bomo ob vsakem nakupu kasetofona, oziroma druge naprave za tonsko snemanje plačali dodatnih 600 SIT, naprava za video snemanje pa bo obremenjena z 900 SIT dodatnega 'davka'.
To velja za analogne naprave, pri digitalnih pa bodo cene seveda višje. Nakup CD, DVD ali MP3 zapisovalnika, ki je namenjen izključno reproduciranju avdio ali video vsebin vas bo po novem olajšal za 2000 SIT. Če pa si boste omislili računalniški CD ali DVD zapisovalnik, ki lahko zapisuje tudi podatke, pa bo vaša denarnica tanjša le za 900 SIT. Enak znesek boste...

118 komentarjev

Nov absurd uradnikov za intelektualno lastnino?

Slo-Tech - Slovenski Urad za intelektualno lastnino je 18. marca 2004 tržnemu inšpektoratu podal mnenje o presnemavanju glasbenih CD-jev, ki jih TV in radijske hiše originalno posedujejo. Kot namreč vemo, omenjene ustanove (predvsem radijske postaje) glasbene nosilce presnamejo na trdi disk, saj jim to omogoča enostavnejše iskanje in predvajanje pesmi.

Vendar pa je mnenje Urada za intelektualno lastnino, da to ni zakonito. Po njihovem mnenju shranitev dela v digitalni obliki na elektronskem nosilcu pomeni reproduciranje, zato bi vsakdo, ki želi glasbo iz legalno kupljenega CD-ja presneti na disk, potreboval dovoljenje avtorja oziroma založbe.

Izjema je sicer določena v 50. členu ZASP, vendar se nanaša le na privatno in drugo lastno reproduciranje fizičnih oseb in javnih arhivov, javnih knjižnic ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov. Po mnenju Urada, pa radijske in TV ustanove ne spadajo v te kategorije, kar pomeni, da svojih legalno kupljenih CD-jev ne smejo presnemavati.

Če bo mnenje...

18 komentarjev

Analiza intervjuja z Bogdanom Pretnarjem za DELO

Evropa svobodnih drzavljanov ali Evropa korporacij

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...

30 komentarjev

Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente?

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...

52 komentarjev

Slovenska oblast s pridom uporablja mobilne telefone

Finance - Urad za informiranje je pripravil analizo uporabe mobilnih telefonov v državni upravi. Podatke so zbirali do konca marca in ugotovili nekaj dejstev, ki označujejo korak naše oblasti s časom: okoli 30 tisoč uradnikov poseduje dobrih 4 tisoč mobilnikov, stroški zanje pa so ocenjeni na okoli 31 milijonov tolarjev mesečno.

Mobilni telefon bojda uporabljajo za stalno dosegljivost, Ministrstva pa za njihovo uporabo razpolagajo z notranjimi pravilniki. Njihove omejitve pri porabi lahko opredelimo pri najnižjih 4 tisočakih ( Inšpektorat za šolstvo in šport) pa vse tja do neomemejene uporabe ( Urad za enake možnosti). Generalni sekretar vlade, Mirko Bandelj, nam v bližnji prihodnosti obljublja enotni pravilnik o ravnanju z uradniškimi mobilniki. Kot davkoplačevalci ga seveda "držimo za besedo". Izvirna novica.

10 komentarjev