ali računalnik lahko izumlja

Torej ali lahko računalnik izumlja? Ali menite, da bo nekoč v prihodnosti z AI to mogoče.
Govorimo o pravih izumih in ne o odkritjih oz. nadgrajevanju ze znanega.

Tako bom rekel- računalnik je programabilen. Problemi, ki jih rešuje, morajo biti pravilno predvideni s strani programerja, sicer program ne deluje pravilno.
Tako program ne more delati ničesar, kar ni bilo predvideno, če deluje pravilno. Torej v tem pogledu izumljati ne more, ker je vse določeno.

Ve računalnik ne dela tako kot je predvideno, program ne deluje pravilno in je rezultat njegovega dela nepredvidljiv. Takrat računalnik izgubi vgrajeno "zavedanje", kaj dela, saj je prestopil mejo določenega in predvidenega. Po domače, dela "kr neki". Rezultat takega programa je ponavadi endless loop, če pa prilomasti do kakega (nepredvidenega) zaključka, pa lahko samo človek zgrunta, da je to nek nov izum, saj je šel računalnik, kot že omenjeno, preko svojega zavedanja kaj dela.

V tem primeru mora človek ugotoviti, da rezultat NI to kar bi moralo biti, poleg tega pa mora človek spoznati, da je to nek izum.

Torej, spozna človek. In je izumitelj človek.

Potemtakem, izumitelj ki se ne zaveda pomena svojega izuma ni izumitelj? Ali gre večina zaslug "njegovemu managerju", ki je prvi videl potencial odkritja?

Kakšen smisel ima prelaganje inovacije na "prepoznanje inovacije"? Popolnoma odveč semantika. Programa (ne računalnik, program) lahko prvi pride do neke rešitve - in to je to! Da ni potem zmožen še vsega drugega kar človek je ali naj bi bil - je čisto postransko vprašanje, ki morda utegne zanimati le tiste, ki bi radi "ohranili primat človeka".

Kdo je izumil nujno matiranje s kraljem in dvema lovcema kralja s konjskim parom? Program. Kdo se ne more tega postopka niti naučiti? Ljudje. Vsa velika večina njih.

Phoebus, nisem ekspert na podrocju AI ampak se vseeno ne strinjam. Nevronske mreze, evolucijski algoritmi? Ring a bell?

Menda naj bi bil tud en članek o "digitalni evoluciji" v delu. Če me spomin ne vara

Fascinantno, jasno. Tehnologija še ni ravno zrela, bo pa kmalu. 2004 zagotovo že za marsikaj. S tem ne mislim samo nase, ki sem se lotil tatežjega (IMHO) segmenta, to je avtomatizacije algoritmiranja. S tem mislim tudi na "motoriste", "robotarje" in podobne. Torej na one, ki evoluirajo motorje, robote, stole (kjer je fitness funkcija, kako dobro služijo riti in hrbtu), gsm aparate, procesorje ... in tudi Thalerjeve "umetniške" zadeve.

Hehe ..

Članek ... ja ... tudi bo.

BigWhale, narava poljudnoznanstvenih člankov je navadno takšna, da ga tud kej "bluzijo" vmes.

Dejansko pa Thaler ni nek Smiljan Mori, ampak v tej panogi kar nekaj pomeni.



Hompage

Zdravila pod pojmom "Izum" nekako odpadejo. Za to, da poišče zdravilo potrebuje računalnik le nekaj vhodnih podatkov (torej pravila kako se gradi molekule in kako one med sabo reagirajo), potem pa samo simulira in simulira, dokler ne najde resitve.

> Tako lahko izzumiš karkoli, v skrajni sili uporabiš za vhodne podatke kar osnovne fizikalne zakone.

Ja, tako je. Ali pa recimo pravila za poker. Ali katerikoli aksiomatski sistem.

Igra atomov je kvantomehanska (ali za silo kar klasična, ker smo škrti pri CPU). Znotraj teh pravil se oblikujejo vse molekule. Za izhodišče lahko vzamemo katerikoli nivo. Če ima še kakšno zvezo z realnostjo - toliko bolje.

Heimlichov prijem je gotovo izum! Kdor pravi da ni, naj ga v nedeljo zaduši knedl!

Kako bi lahko računalniški program pogruntal nekaj takega, kot je Heimlichov prijem, če ta še ne bi bil znan? Ali pa če je!

Približno realistična simulacija virtualnega človeka v virtualnem okolju je dovolj, da program pelje tega damija skozi vsa možna dogajanja in izpiše vse situacije, kjer se umiranje nenadoma konča. Heimlichov prijem bo vmes. Skoraj zagotovo še kaj drugega, na kar še ni nihče pomislil.

Kako točno simulacijo moramo imeti? Čimbolj. Ampak underlying enačbe stanj so verjetno poznane že desetletja.



Nekateri naj si predstavljajo raje igro pokra. Da lahko dovolj močan računalnik naredi ubijalsko strategijo, če le prebrska vse potencialno možne - bo najbrž razumel vsak. Karte niso tako svete, kot človeško telo.

Samo princip izumljanja je isti. Computing se kondenzira v knowledge. Tudi človeku še nepoznano znanje, ker kaj pa neumna mašina ve, do česa ne bi smela priti!

Izboljšava - izum. IMO nepotrebna delitev.

Pa tisto o vhodnih podatkih je tudi malo mimo. Tudi človek jih dobi preden se spravi karkoli simulirat, da bi nekaj izboljšal/izumil.

> Za to, da poišče zdravilo potrebuje računalnik le nekaj vhodnih podatkov (torej pravila kako se gradi molekule in kako one med sabo reagirajo), potem pa samo simulira in simulira, dokler ne najde resitve.

Ja, pravilom se reče fizika. In sicer v tem primeru izbrana poglavja iz elektrostatike. :)

Že mogoče, da so možgani organ za simulacijo, AMPAK (in to velik ) simulacija možganov ni dovolj za to kar Thomas hoče. Potrebna je popolna emulacija možganov za kaj takega.

Nič ne mešam pojmov. Simulacija (definicija) je samo približek dogajanja v določnem okolju medtem, ko je emulacija popolno posnemanje določenega okolja. Če je zahteva za digitalne možgane popolnoma identično delovanje navadnim možganov, simulacij le-teh ni dovolj.

Pravzaprav, kako ves, da se zahteva delovanje, povsem identicno delovanju (cloveskih ?) mozganov ?

Saj nekaj takega se mi je zdelo. Nisem pa vedel, da "to ze vemo", torej ne domnevamo...

Ma to razumem. Samo to mogoce velja samo, ce bi rad dosegel enakovreden rezultat s kopijo cleveskih mozganov.

kaj ti pravi, da enakovrednega rezultata ni mogoce doseci z drugacno zasnovo ? Ne z nevronsko mrezo ampak z neko skupino klasicnih procesorjev ?

Nadalje so možgani tudi nek dokaj robusten stroj. Kdo zgubi kar celo polovico, pa vseeno funkcionira normalno. Poapnene žile in armada odmrlih nevronov vsako sekundo, se tudi kaj dosti ne pozna.

Nekatere podrobnosti sicer so pomembne, še zdaleč pa ne vse.