OCO-2 in OCO-3 nista pomembni le za znanstvenoraziskovalno delo, temveč tudi za gospodarstvo. Sprva sta bili misiji namenjeni le merjenju koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, a so kmalu ugotovili, da z njima merijo tudi rast vegetacije. Spektrofotometrično lahko spremljajo fotosintezo, torej aktivnost rastlin. Satelit je torej omogočil visokoločljivostne posnetke razporeditve vegetacije na Zemlji. Ti podatki so pomembni v kmetijstvu, gozdarstvu, živinoreji in drugih panogah. Ministrstvo za kmetijstvo na primer z njimi spremlja in napoveduje poljedelski donos. Ker je od donosnosti kmetijstva in dostopnosti hrane odvisna stabilnost družb, so podatki pomembni tudi globalno. V realnem času lahko opazujejo posledice suš in spremembe vzorcev rabe tal.
Misiji OCO-2 in OCO-3 sta prispevali tudi pomembna znanstvena dognanja o kroženju ogljika. Sedaj vemo, da tropski gozdovi niso največji ponori ogljikovega dioksida na Zemlji, temveč jih prekašajo velikanski iglasti gozdovi na severu planeta. Področja, kjer je ponor visok, se tudi pogosto spreminjajo, kar sateliti vidijo.
Misiji staneta okrog 15 milijonov dolarjev letno, kar je malo v primerjavi z zagonskim stroškom 750 milijonov dolarjev. Ukinitev misij bi bila precej dražja od nadaljnjega delovanja, saj je treba satelit varno deorbitirati. A trenutno NASA kuje načrt F, kakor imenujejo prekinitev misij. David Crisp, ki je misiji zasnoval in delal za NASO do upokojitve leta 2022, je potrdil, da je NASA že stopila v stik z njim zaradi njegovih tehničnih znanj, ki bi jih potrebovali za ukinitev misij. Uradno mu niso potrdili, da gre za ukinitev, je pa bilo to slutiti iz vsebine vprašanj. Tudi trije drugi strokovnjaki so potrdili, da so prejeli podobna vprašanja.
Financiranje je sicer v pristojnosti Kongresa. Novo proračunsko leto se bo začelo 1. oktobra, po trenutnem predlogu pa bo imela NASA približno enako težak proračun. Kakršnekoli samovoljne spremembe misij v aktualnem proračunskem letu bi bile nezakonite, ker je Kongres zanje že odobril sredstva.
