Da je z referencami nekaj narobe, je prvi opazil - paradoksalno - stroj. Google Scholar je avtorje del, ki jih knjiga citira, obvestil o novem citatu. A ti so hitro ugotovili, da so citirana njihova neobstoječe dela, o čemer so obvestili Retraction Watch. Tam so analizirali reference in ugotovili, da jih precej sploh ne obstaja. Druge pa so citirane napačno, denimo rokopisi z arXiv, ki na koncu niso bili objavljeni, so navedeni kot objave v revijah, denimo IEEE Signal Processing Magazine. Kakšna knjiga je citirana s poglavjem ali stranmi, ki ne obstajajo. Ponekod imajo dela navedene soavtorje, ki v resnici niso podpisani na člankih.
Knjigo je napisal malo znani indijski avtor Govindakumar Madhavan, ki je ustanovitelj podjetja SeaportAi in avtor 10 knjig in 40 videotečajev. V odzivu na obtožbe je dejal, da bo potreboval kakšen teden ali dva, da vsebinsko odgovori. Dodal je, da zanesljiva potrditev, ali je vsebina nastala z umetno inteligenco, ostaja težak problem, saj je tudi človeški izdelek lahko videti podobno. To drži, a za svojo knjigo bi vendarle to lahko vedel. In da, njegovo podjetje se ukvarja z razvojem programske opreme za zaznavanje prevar.
Svet je resnično bolj čuden od fikcije.
