Prevajanje krajevnih imen

Dunaj, in razni italijanski kraji, se ne prevaja, ampak so ga razni narodi različno imenovali od zmeraj. Tisti, ki ga niso, ga pa imenujejo vsaj podobno kot Avstrijci ali pa Nemci.
Slovenci drugega imena za New York pač nikoli nismo imeli, kakšni indijanci ga bi pa znali imet.

Seveda drži, samo ti si nepismen in ne znaš razumet več kot treh besed skupaj.

Srbi recimo prevajajo vsak imena mest, podjetij in oseb.

Ne jih nič prevajajo, ampak jih zapišejo tako kot jih izgovarjajo.

Ma saj se veliko prevede, ne pa vse.

Tudi imena držav. Imaš že npr. naše sosede. Madžarska, Hrvaška, Avstrija, Italija. To so naša imena, oni rečejo in napišejo drugače.

In kaj je slovensko ime drugega kot prevod?

Če rečem avto ali car, je to slovensko poimenovanje ali prevod?

Moje mnenje glede poimenovanja krajev, točk (npr. gora, jezero,...) je, da bi moral obstajati mednarodno veljavni pravilnik, da je veljavno ime tisto, ki ga sprejme država v kateri to mesto, točka leži. Zapiše pa se ga v pisavi, ki je posamezni državi domač (latinica, cirilica, farsi,...). Mejne zadeve - določita državi/države, ki mejijo skupaj, če je delež vsaj 25%. Prehodne zadeve (npr. reke) se poimenujejo po poimenovanju države, ki ima vir. Itn.

Me pa izredno moti pri naših prevajalcih literarnih del, da razna lastna imena poslovenijo!!!
Če je nekdo npr. (trenutno mi to pade na pamet, ker bereva s hčerko) Bilbo Baggins, ne more biti Bilbo Bogataj/Bisagin/... Če je kraj Rivendell, ne more biti Razendel,... Weathertop (lastno ime) - Vremenski hrib, Misty Mountains - Megleno gorovje. Hogwarts - Bradavičarka. Lord Voldemort - Mrlakenstein. Če je nekdo George, ne more biti Jurij (čeprav je isti pomen).
To mi je res moteče in me izredno jezi!

brett je 3. avg 2024 ob 07:37 izjavil:

Moje mnenje glede poimenovanja krajev, točk (npr. gora, jezero,...) je, da bi moral obstajati mednarodno veljavni pravilnik, da je veljavno ime tisto, ki ga sprejme država v kateri to mesto, točka leži. Zapiše pa se ga v pisavi, ki je posamezni državi domač (latinica, cirilica, farsi,...). Mejne zadeve - določita državi/države, ki mejijo skupaj, če je delež vsaj 25%. Prehodne zadeve (npr. reke) se poimenujejo po poimenovanju države, ki ima vir. Itn.

Saj stvari gredo v tej smeri (obstajajo neke komisije znotraj OZN, ki se ukvarjajo s tem), svetuje se zmanjševanje števila eksonimov (eksonim je termin za podomačeno zemljepisno ime). Ampak eksonimi pri znanih imenih ostajajo zaradi čiste praktičnosti, bi potrebovali nekaj časa, da bi se na primer navadili pisati Al Iskandarīyah (namesto Aleksandrija).

Irbis je 3. avg 2024 ob 08:29 izjavil:

brett je 3. avg 2024 ob 07:37 izjavil:

Moje mnenje glede poimenovanja krajev, točk (npr. gora, jezero,...) je, da bi moral obstajati mednarodno veljavni pravilnik, da je veljavno ime tisto, ki ga sprejme država v kateri to mesto, točka leži. Zapiše pa se ga v pisavi, ki je posamezni državi domač (latinica, cirilica, farsi,...). Mejne zadeve - določita državi/države, ki mejijo skupaj, če je delež vsaj 25%. Prehodne zadeve (npr. reke) se poimenujejo po poimenovanju države, ki ima vir. Itn.

Saj stvari gredo v tej smeri (obstajajo neke komisije znotraj OZN, ki se ukvarjajo s tem), svetuje se zmanjševanje števila eksonimov (eksonim je termin za podomačeno zemljepisno ime). Ampak eksonimi pri znanih imenih ostajajo zaradi čiste praktičnosti, bi potrebovali nekaj časa, da bi se na primer navadili pisati Al Iskandarīyah (namesto Aleksandrija).

Kaj sele ko prides do krajev kot je Peking, Teheran...

brett je 3. avg 2024 ob 07:37 izjavil:

Moje mnenje glede poimenovanja krajev, točk (npr. gora, jezero,...) je, da bi moral obstajati mednarodno veljavni pravilnik, da je veljavno ime tisto, ki ga sprejme država v kateri to mesto, točka leži. Zapiše pa se ga v pisavi, ki je posamezni državi domač (latinica, cirilica, farsi,...). Mejne zadeve - določita državi/države, ki mejijo skupaj, če je delež vsaj 25%. Prehodne zadeve (npr. reke) se poimenujejo po poimenovanju države, ki ima vir. Itn.

Me pa izredno moti pri naših prevajalcih literarnih del, da razna lastna imena poslovenijo!!!
Če je nekdo npr. (trenutno mi to pade na pamet, ker bereva s hčerko) Bilbo Baggins, ne more biti Bilbo Bogataj/Bisagin/... Če je kraj Rivendell, ne more biti Razendel,... Weathertop (lastno ime) - Vremenski hrib, Misty Mountains - Megleno gorovje. Hogwarts - Bradavičarka. Lord Voldemort - Mrlakenstein. Če je nekdo George, ne more biti Jurij (čeprav je isti pomen).
To mi je res moteče in me izredno jezi!

V literaturi je to se toliko bolj smiselno, ker so imena lahko povedna in se s prevodom to ohrani. Ravno Harry Potter je odlicen primer tega kako povedna so osebnq imena in kako dobro se da to prenest tudi v slovenscini.

Legon je 3. avg 2024 ob 09:40 izjavil:

Irbis je 3. avg 2024 ob 08:29 izjavil:

brett je 3. avg 2024 ob 07:37 izjavil:

Moje mnenje glede poimenovanja krajev, točk (npr. gora, jezero,...) je, da bi moral obstajati mednarodno veljavni pravilnik, da je veljavno ime tisto, ki ga sprejme država v kateri to mesto, točka leži. Zapiše pa se ga v pisavi, ki je posamezni državi domač (latinica, cirilica, farsi,...). Mejne zadeve - določita državi/države, ki mejijo skupaj, če je delež vsaj 25%. Prehodne zadeve (npr. reke) se poimenujejo po poimenovanju države, ki ima vir. Itn.

Saj stvari gredo v tej smeri (obstajajo neke komisije znotraj OZN, ki se ukvarjajo s tem), svetuje se zmanjševanje števila eksonimov (eksonim je termin za podomačeno zemljepisno ime). Ampak eksonimi pri znanih imenih ostajajo zaradi čiste praktičnosti, bi potrebovali nekaj časa, da bi se na primer navadili pisati Al Iskandarīyah (namesto Aleksandrija).

Kaj sele ko prides do krajev kot je Peking, Teheran...

brett je 3. avg 2024 ob 07:37 izjavil:

Moje mnenje glede poimenovanja krajev, točk (npr. gora, jezero,...) je, da bi moral obstajati mednarodno veljavni pravilnik, da je veljavno ime tisto, ki ga sprejme država v kateri to mesto, točka leži. Zapiše pa se ga v pisavi, ki je posamezni državi domač (latinica, cirilica, farsi,...). Mejne zadeve - določita državi/države, ki mejijo skupaj, če je delež vsaj 25%. Prehodne zadeve (npr. reke) se poimenujejo po poimenovanju države, ki ima vir. Itn.

Me pa izredno moti pri naših prevajalcih literarnih del, da razna lastna imena poslovenijo!!!
Če je nekdo npr. (trenutno mi to pade na pamet, ker bereva s hčerko) Bilbo Baggins, ne more biti Bilbo Bogataj/Bisagin/... Če je kraj Rivendell, ne more biti Razendel,... Weathertop (lastno ime) - Vremenski hrib, Misty Mountains - Megleno gorovje. Hogwarts - Bradavičarka. Lord Voldemort - Mrlakenstein. Če je nekdo George, ne more biti Jurij (čeprav je isti pomen).
To mi je res moteče in me izredno jezi!

V literaturi je to se toliko bolj smiselno, ker so imena lahko povedna in se s prevodom to ohrani. Ravno Harry Potter je odlicen primer tega kako povedna so osebnq imena in kako dobro se da to prenest tudi v slovenscini.

Lahko bi pri prvi omembi nekega imena, npr. Hogwarts, dali opombo na dno strani, dodali razlago in slovensko poimenovanje.

Legon je 3. avg 2024 ob 11:34 izjavil:

Zakaj? Ce je besidilo v slovencini je edino smiselno da se uporablja slovenjene verzije. Za puritance bi kvecjemu dodali slovar ampak ima to bore malo smisla za 99% bracelet. Ce ti je izvirnik ali kak drug jezik blizje imas ctivo tam na voljo.

Budalaština. Zame je to "žalitev", da "mi" potujčijo ime!
Potem ti je vseeno, če ti je ime Janez Mlinar in prideš v npr. ZDA in ti rečejo John Miller?! Wtf?! Ali Nemčijo in si Johann Müller?!
In če je je Ivan Tavčar napisal Visoško kroniko in je Škofja Loka kraj notri, bodo npr. Irci prevedli Škofja Loka v npr. Bishop's Pond?
Zame so ti prevodi za tiste lenuhe, ki se jim ne da malo več sivih celic uporabljati in bi radi, da se jim prinese k ustom z žlico.

V resnici imamo v naši slovnici kar dobro razdelano kaj se sme in kaj ne:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/...

Splošno pravilo pa je kukturna ali zgodovinska navezava na kraj ter obstoj slovenskega imena.

Kar se načeloma lahko prenese tudi v fikcijo, naša kultura načeloma pozna dotične knjige in imajo kulturni vpliv na nas, ker pa je umetniška svoboda ni nič narobe če se z navidezno slovenskimi imeni teh krajev se dodatno ustvari kulturno vez z kraji v fikciji.

Če ne ločiš med jezikom in pisavo, je tvoj problem. Logično, da boš dal v latinico.
Lao Ce (čeprav je več opcij uradno) je napisano v latinici. In je ok. Logično, da ne bo v njihovih znakih. Prav tako pa je prav, da ni Stari Učitelj. Ker to je slovenski prevod njegovega imena.

In govora je o lastnih imenih ne celotno lit. delo?
Če pa sebe najdeš med "lenuhi", pa je to tvoj problem. Vse po liniji najmanjšega odpora.

Za Trst:
Sodobna imena mesta vključujejo:
italijansko Trieste,
slovensko Trst,
nemško (in furlansko) Triest,
madžarsko Trieszt,
srbohrvaško Trst,
poljsko Triest,
grško Tergésti
in češko Terst.

Sej jih. Jezus je preveden, oziroma bolje rečeno, poslovenjen.

Razlika je v tem da je Jezus(tm) obče znana oseba ki je zgodovinsko in kulturno povezana z našim ozemljem, prav tako kot je to Trst ali Čikago. Trst je celo tako zelo povezan z našim ozemljem in kulturo da se tu ne gre za prevod ampak izvorno občno ime v našem jeziku (čeprav je treba to etimološko vprašanje prepustit tistim ki v resnici vedo izvor imena Trst).

Medtem ko tvoja Juliette ni obče znana, razen če se gre za Julijo iz Shakespearove drame.

brett je 3. avg 2024 ob 15:01 izjavil:

Če ne ločiš med jezikom in pisavo, je tvoj problem. Logično, da boš dal v latinico.
Lao Ce (čeprav je več opcij uradno) je napisano v latinici. In je ok. Logično, da ne bo v njihovih znakih. Prav tako pa je prav, da ni Stari Učitelj. Ker to je slovenski prevod njegovega imena.

In govora je o lastnih imenih ne celotno lit. delo?
Če pa sebe najdeš med "lenuhi", pa je to tvoj problem. Vse po liniji najmanjšega odpora.

Kako pa bos dal pravilno v latinico? A ker se recimo Lao Ce uporablja v anglescini, je pa ql, za vas ki imate prevec sivih celic? Al bomo sli po srbsko pisi kao sto govoris in zapisali foneticno? Al bomo pa puristi in bomo ohranili identicen naziv, kot je po tvoje edino pravilno, sam potem mora bit v pismenkah? Ali pa glej si ga no, bomo v literarnem delu ime prevedli na nacin, da prenesemo sporocilnost imena v zgodbi? Ker ce je za zgodbo pomembno to da njegovo ime pomeni ucitelja, potem je edino pravilno, da se to prevede. Dober prevajalec seveda ne bo prevajal dobesedno, kar se je odlicno videlo v Harry Potterju. Puristi se vedno lahko berete kitajski izvirnik, mi z manj sivomi celicami pa tudi dobimo svoje.

Grizzly je 3. avg 2024 ob 16:02 izjavil:

Jaz bi na tem mestu potegnil neko vzporednico:
Recimo, da imaš prijateljico po imenu Juliet, ki se je pred kratkim iz ZDA preselila v Ljubljano.
Pazi zdaj: Med dopustom greš v Portorož na morje in nameravaš prijateljici po pošti poslati razglednico.

Boš na razglednico naslovil na "Julija" (prevod iz Juliet - ker smo Sloveniji) ali jo boš naslovil na "Juliet"?
Normalno, da boš napisal Juliet, kakor je tvoji prijateljici ime. Oseba po imenu Julija na tistem naslovu ne obstaja.

Če ne prevajaš osebnih imen, zakaj bi prevajali krajevna?

Kakon pravilno napises krajevno glavnega mesta Kitajske?

Drugace je bilo pa zgoraj ze ene 10x pojasnjeno katera imena se sloveni in zakaj.

Utk je 3. avg 2024 ob 15:09 izjavil:

Kako ne razumeš. Konkretnemu človeku je ime tako kot mu je ime, če je pa to nek lik v romanu in ima to ime nek pomen v zgodbi, ga je nujno treba prevest.

Ne prehitro!

Svetniki, kralji in papeži imajo poslovenjeno ime. Princ Charles je s kronanjem postal kralj Karl.

Legon je 3. avg 2024 ob 17:43 izjavil:

brett je 3. avg 2024 ob 15:01 izjavil:

Če ne ločiš med jezikom in pisavo, je tvoj problem. Logično, da boš dal v latinico.
Lao Ce (čeprav je več opcij uradno) je napisano v latinici. In je ok. Logično, da ne bo v njihovih znakih. Prav tako pa je prav, da ni Stari Učitelj. Ker to je slovenski prevod njegovega imena.

In govora je o lastnih imenih ne celotno lit. delo?
Če pa sebe najdeš med "lenuhi", pa je to tvoj problem. Vse po liniji najmanjšega odpora.

Kako pa bos dal pravilno v latinico? A ker se recimo Lao Ce uporablja v anglescini, je pa ql, za vas ki imate prevec sivih celic? Al bomo sli po srbsko pisi kao sto govoris in zapisali foneticno? Al bomo pa puristi in bomo ohranili identicen naziv, kot je po tvoje edino pravilno, sam potem mora bit v pismenkah?

No, no, pravilno ga boš dal v latinico tako, da ga napišeš v pinjin obliki. Ta mednarodni standard se uporablja tudi pri nas in siguren sem tudi, da imajo naši prevajalci še dodatno razdelana pravila oz. izjeme in posebnosti za prevode iz Kitajščine. Drugo pa je, če se prevajalec odloči spreminjati neko lastno ime zaradi same vsebine prevoda.

Ali pa glej si ga no, bomo v literarnem delu ime prevedli na nacin, da prenesemo sporocilnost imena v zgodbi? Ker ce je za zgodbo pomembno to da njegovo ime pomeni ucitelja, potem je edino pravilno, da se to prevede. Dober prevajalec seveda ne bo prevajal dobesedno, kar se je odlicno videlo v Harry Potterju. Puristi se vedno lahko berete kitajski izvirnik, mi z manj sivomi celicami pa tudi dobimo svoje.

Prevodi so avtorsko delo in od prevajalcev pričakujemo sposobnost presoditi, ali naj se lastna imena prevajajo oz. prilagajajo jeziku prevoda, ali ne.

Ali se prevajalec prav odloči ali ne mora vsak bralec presoditi sam. Pri nekaterih prevodih se mi zdi, da je žal večji del bralcev bil nezadovoljen, kar je škoda.

Kakorkoli, ni nič narobe, da prevode na kulturen način kritiziramo, kot vsako drugo avtorsko delo. In ni treba, da je vsakemu vse všeč.

Zgodovinski razlogi:
Mnogi prevodi krajevnih imen izhajajo iz dolgotrajnih zgodovinskih odnosov med različnimi jezikovnimi skupnostmi. Na primer, slovenska imena za italijanska mesta, kot je Trst (Trieste), izvirajo iz časov, ko so ta območja bila del Avstro-Ogrske monarhije.

Geografska bližina:
Kraji blizu jezikovnih meja pogosto dobijo imena v več jezikih. To velja za mnoga mesta na meji med Slovenijo in Italijo ali Slovenijo in Avstrijo.

Kulturni pomen:
Pomembna mesta in prestolnice pogosto dobijo prevode v mnogih jezikih zaradi svojega mednarodnega pomena. To pojasni, zakaj ima Dunaj (Wien) toliko različnih imen v različnih jezikih.

Časovna dimenzija:
Novejša imena, kot so New York ali Los Angeles, se redkeje prevajajo, ker so se uveljavila v času, ko je bilo že vzpostavljeno načelo spoštovanja izvirnih imen.

Lingvistična prilagoditev:
Včasih se imena prilagodijo, da jih je lažje izgovoriti v ciljnem jeziku. To je pogosto pri starejših prevodih.

Politični razlogi:
V nekaterih primerih so prevodi lahko povezani s političnimi zahtevami ali prizadevanji za priznanje določene jezikovne skupnosti.

New York, New Jersey, Los Angeles: Ta imena so se uveljavila relativno nedavno in so postala mednarodno prepoznavna v svoji izvirni obliki.
Hollywood: To ime je postalo blagovna znamka, povezana s filmsko industrijo, zato se običajno ne prevaja.
Beograd: Čeprav je dobeseden prevod "Belo mesto", se ime običajno ne prevaja, ker je že dobro uveljavljeno v mednarodni rabi.