Novice » Operacijski sistemi » Schleswig-Holstein gre na Linux
DamijanD ::
WA: Saj office tudi to omogoča. Drugače se pa strinjam to deljenje/sodelovanje ima zelo veliko plusov v nekem dinamičnem okolju. Zdaj če na JU vsaka teta dela nekaj svojega, potem to ni problem. V firmah, kjer pa imaš kakšne remote analize/sestanke ipd. je pa to kar deal breaker, ko se enkrat navadiš...
LightBit ::
WhiteAngel je izjavil:
Libreofficu krvavo manjka nek collaborative paket, podoben Google Docsom. Torej neka verzija Offica, ki gladko teče v brskalniku in podpora za urejanje večim uporabnikom hkrati. V službi samo še to uporabljamo in si ne predstavljam, da bi šel nazaj na Win+MS Office kombinacijo, LibreOffice je le za prvo silo.
Mislim da ima OnlyOffice nekaj takega.
WhiteAngel ::
Lejga ::
Čist slučajno je München opustil Linux, ko je Microsoft preselil svoj sedež tja. Moji otroci uporabljajo doma Linux Mint, tudi za šolo.
tony1 ::
Uporaba odprte kode je ugodna tudi za razvoj lokalnega IT podjetništva.
Primer iz javne uprave. Strošek licenc za baze je bil 300k in da bi postavili backup strežnike je dobavitelj zahteval še za 300k novih licenc. Stroški za licence so na letni ravni.
Za prehod na odprto kodo je bilo potrebno zaposliti informatika (max 50k bruto na leto). Poleg tega pa je bilo potrebo poiskati lokalno firmo z znanjem za podporo. Tega stroška ne poznam, ampak tudi če bi bilo 600k na leto (verjetno je bilo pod 100k na leto), bi bilo za proračun bistveno ceneje, saj denar ostane v Slo. in se hitro vrne v proračun preko davkov. Licenčnine pa gredo z minimalnimi davki tujim korporacijam. Poleg tega se krepi lokalna podjetniška scena in kar je zelo pomembno, da se znanje komulira v državi.
Ideja je super, ni pa nujno izvedljiva. Informatika, ki bi mu dal 50k v JU sploh ne moreš zaposliti, ker:
-takega plačnega razreda ni
-imel bi višjo plačo od svojega šefa in njegovega direktorja -> tako plačo bi mu dali šele, ko bi pekel zmrznil.
Je pa treba razmišljati... khm, podjetniško. Prirediš javni razpis, biznis dobi prijateljska firma (nič ni narobe če je njen lastnik nekdanji zaposleni iz istega organa JU), ta za podporo zaračuna 150k letno, kar je za proračun še vedno mnogo ugodno od closed source rešitve. In predvsem, nič slabše. (Če pa stvar še malo zabelim: lufta ima zunanja firma še vedno dovolj, da se odločevalcu, ki je priredil razpis, lahko kakšnega passata na lizing stisne v žep... Win-win.)
RedZo ::
Uporaba odprte kode je ugodna tudi za razvoj lokalnega IT podjetništva.
Primer iz javne uprave. Strošek licenc za baze je bil 300k in da bi postavili backup strežnike je dobavitelj zahteval še za 300k novih licenc. Stroški za licence so na letni ravni.
Za prehod na odprto kodo je bilo potrebno zaposliti informatika (max 50k bruto na leto). Poleg tega pa je bilo potrebo poiskati lokalno firmo z znanjem za podporo. Tega stroška ne poznam, ampak tudi če bi bilo 600k na leto (verjetno je bilo pod 100k na leto), bi bilo za proračun bistveno ceneje, saj denar ostane v Slo. in se hitro vrne v proračun preko davkov. Licenčnine pa gredo z minimalnimi davki tujim korporacijam. Poleg tega se krepi lokalna podjetniška scena in kar je zelo pomembno, da se znanje komulira v državi.
Ideja je super, ni pa nujno izvedljiva. Informatika, ki bi mu dal 50k v JU sploh ne moreš zaposliti, ker:
-takega plačnega razreda ni
-imel bi višjo plačo od svojega šefa in njegovega direktorja -> tako plačo bi mu dali šele, ko bi pekel zmrznil.
Je pa treba razmišljati... khm, podjetniško. Prirediš javni razpis, biznis dobi prijateljska firma (nič ni narobe če je njen lastnik nekdanji zaposleni iz istega organa JU), ta za podporo zaračuna 150k letno, kar je za proračun še vedno mnogo ugodno od closed source rešitve. In predvsem, nič slabše. (Če pa stvar še malo zabelim: lufta ima zunanja firma še vedno dovolj, da se odločevalcu, ki je priredil razpis, lahko kakšnega passata na lizing stisne v žep... Win-win.)
Ni ideja, je primer iz prakse.
50 k EUR ni plačni razred, ampak strošek delovnega mesta.
Na javnih zavodih ni redkost, da imajo zaposleni večjo plačo od direktorjev. Tak je pač plačni sistem.
Velika večina slovenskih javnih zavodov in predvsem tudi zaposleni (za razliko od pretežnega dela "demokratično voljenega kadra") dela izjemno profesionalno in tudi etično.
thramos ::
tony1 ::
A ni bil cel halo direktorjev v Zdjih ob zadnji povisici dohtarskih plac, da ima pa zdaj vecina dohtarjev visjo placo od direktorja, in da to ne gre?
Ampak tu ne gre za dohtarje, koliko je Itjevcev v javnih zavodih, ki imajo 50k bruto2 place? Jim je tako placo sploh mogoce izplacati v javnem placnem sistemu?
Ampak tu ne gre za dohtarje, koliko je Itjevcev v javnih zavodih, ki imajo 50k bruto2 place? Jim je tako placo sploh mogoce izplacati v javnem placnem sistemu?
Gregor P ::
Jaz mislim da ne; najmanj zaradi pogojev izobrazbe so lahko že prej izločeni iz igre večjih plačnih razredov.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
tony1 ::
Recimo, da ima nekdo na del. mestu itjevca v JU bolonjski magisterij, kako dolgo bo rabil, da pride do take bruto2 place? Ne vem, ce bo dovolj cela delovna doba itak samodejnih napredovanj...
Gregor P ::
Mislim da imajo na agencijah ipd. res malo bolj odprte roke, ampak tudi tam je nekje max. 50 plačni razred z visoko izobrazbo, pa da ti dajo še takoj 5 dodatnih plačnih razredov ipd. da sploh lahko pridejo do te številke.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
d4vid ::
WhiteAngel je izjavil:
Libreofficu krvavo manjka nek collaborative paket, podoben Google Docsom. Torej neka verzija Offica, ki gladko teče v brskalniku in podpora za urejanje večim uporabnikom hkrati. V službi samo še to uporabljamo in si ne predstavljam, da bi šel nazaj na Win+MS Office kombinacijo, LibreOffice je le za prvo silo.
Mislim da ima OnlyOffice nekaj takega.
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Collabo...
Collabora Online temelji na libreofficu. Jaz to lavfam že nekaj časa na lastnem nextcloud serverju in dela super.
Main PC: Asus PN50 | AMD Ryzen 5 4500U | 16 GB RAM | 256 GB SSD
PC2: HP Z400 | Intel Xeon L5630 | 6 GB RAM | 120 GB SSD
Laptop: HP Elitebook 840G1 | Intel i5 | 8 GB RAM | 256 GB SSD
PC2: HP Z400 | Intel Xeon L5630 | 6 GB RAM | 120 GB SSD
Laptop: HP Elitebook 840G1 | Intel i5 | 8 GB RAM | 256 GB SSD
mtosev ::
Pred parimi dnevi sem znancu priporočal libreoffice pa je reko, da mu je office boljši.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
c23po ::
Eno vprašanje. A je libreoffice že na nivoju officea? Samo me zanima.
Pred parimi dnevi sem znancu priporočal libreoffice pa je reko, da mu je office boljši.
Mtosev svetovanje d.o.o.
Računalniki nimajo spominov.
d4vid ::
Pred parimi dnevi sem znancu priporočal libreoffice pa je reko, da mu je office boljši.
Če zanemarimo ceno, je Office res boljši.
Ko daš v enačbo, da je Office nekončnokrat dražji od LibreOffice in da za domačo rabo redkokdo rabi dejanski office, postane libreoffice popolnoma solidna izbira.
In pa eno vprašanje: kakšen tržni delež bi imel office pri domačih uporabnikih, če bi ga microsoft ustrezno popatchal proti "crackanju"? ;)
Main PC: Asus PN50 | AMD Ryzen 5 4500U | 16 GB RAM | 256 GB SSD
PC2: HP Z400 | Intel Xeon L5630 | 6 GB RAM | 120 GB SSD
Laptop: HP Elitebook 840G1 | Intel i5 | 8 GB RAM | 256 GB SSD
PC2: HP Z400 | Intel Xeon L5630 | 6 GB RAM | 120 GB SSD
Laptop: HP Elitebook 840G1 | Intel i5 | 8 GB RAM | 256 GB SSD
Invictus ::
Pač pa plačuješ za uporabo M365... Tudi preko browserja .
Vseeno bolje, kot da plačaš še za OS.
No ja, če si velik sistem, plačaš milijon na leto, imaš potem brezplačen dostop do vsega njihovega software, supporta, itn.
Zna biti celo ceneje kot Linux.
Dobrih Linuxašev/Unixašev se pač manjka, zato na tem področju ni problem dobiti dela...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Ghost7 ::
WhiteAngel je izjavil:
Libreofficu krvavo manjka nek collaborative paket, podoben Google Docsom. Torej neka verzija Offica, ki gladko teče v brskalniku in podpora za urejanje večim uporabnikom hkrati. V službi samo še to uporabljamo in si ne predstavljam, da bi šel nazaj na Win+MS Office kombinacijo, LibreOffice je le za prvo silo.
NextCloud?
https://www.bitstamp.net/ref/OM6lA9mwoeRO5Rba/
Invictus ::
Važna je integracija, ne da ti en mulo inštalira NextCloud v Dockerju, kar je 15 minut... In reče, vidiš, da se da...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Ales ::
Ghost7 ::
Važna je integracija, ne da ti en mulo inštalira NextCloud v Dockerju, kar je 15 minut... In reče, vidiš, da se da...
Kako bodo to stvar implementirali je stvar IT kadra. Je pa res, DA SE.
https://www.bitstamp.net/ref/OM6lA9mwoeRO5Rba/
Gregor P ::
Sam sicer tudi Nextcloud uporabljam pri svojem delu; ampak vidim pa da se uporabniki kar lovijo po njem in si večinoma želijo imeti rajši SharePoint od MS. Mene to sicer ne gane, vendar takšna je praksa.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
bajsibajsi ::
No ja, če si velik sistem, plačaš milijon na leto, imaš potem brezplačen dostop do vsega njihovega software, supporta, itn.
Zna biti celo ceneje kot Linux.
Dobrih Linuxašev/Unixašev se pač manjka, zato na tem področju ni problem dobiti dela...
Nic nimas brezplacen dostop do vsega njihovega SW, supporta, itn. Dostop imas tocno do tistega SW, katerega placas (licence). In placas ga drago!
Ce si dober, kar nasa javna uprava ni, si kvecjemu izboris kak popust. Support nudijo pa v Sloveniji MS partnerji in ne MS.
Ce si velik, placas vec milijonov na leto. Nas JS/JU placuje vrtoglave zneske. Samo nasi dve najvecji bolnici zagotavljata Microsoftu nekaj milijonov evrov na letni ravni.
edit/
JS ne uspe dobiti niti slabega linukasa. Ga ne more - za jurja place.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bajsibajsi ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Schleswig-Holstein gre na Linux (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 7181 (3564) | tony1 |
» | Schleswig-Holstein gre na Linux (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 18635 (9730) | murrieta |
» | Spodnja Saška gre z Linuxa na Windows (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 18174 (14236) | pegasus |
» | Italijansko obrambno ministrstvo prehaja na LibreOffice (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 18855 (15354) | zmaugy |
» | OpenOffice neodvisen od Oracla, po novem LibreOffice (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Pisarniški paketi | 36338 (31580) | Icematxyz |