Zakaj in kako je Maribor zaostal za Ljubljano?

Magno imamo sredi polja in ne delajo nič... jaka investicija... koliko letno pride za plače tam in davkov in prispevkov? je za en malo večji sindikalni piknik?

Najbolj zgrešena debilna investicija sredi ravnih polj EVER

PersonaRuda je 21. feb 2024 ob 13:42 izjavil:

Mato989 je 21. feb 2024 ob 13:41 izjavil:

Magno imamo sredi polja in ne delajo nič... jaka investicija... koliko letno pride za plače tam in davkov in prispevkov? je za en malo večji sindikalni piknik?

Najbolj zgrešena debilna investicija sredi ravnih polj EVER

Ne vem, če nisi tudi ti na tisti sliki protestnikov

Ni debilna in čez 10 let, ko se bo zaposlovalo par tisoč ljudi, več ne boš rekel Bravo Magna, ampak se boš potuhnil.

Ne bom, še vedno je lokacija neumna, glede na to da smo imeli dosti več bolj degradiranih zemljišč na Kidričevem ali kje drugje, smo šli dobesedno sredi polja zgraditi tovarno...

solatko je 21. feb 2024 ob 13:50 izjavil:

..... ne pa na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih.

Od kdaj je prvovrstno kmetijsko zemljišče, ko gre na eni strani mimo avtocesta z več 100.000 vozili dnevno (avti + tovorna vozila) in imaš na drugi strani letališče, v bližini železnico (cca. 200-250 metrov stran) in na drugi strani šoder jamo, ker je na tem prvorazrednem kmetijskem zemljišču "le" 70 cm zemlje pod to zemljo pa je šoder s katerim se je gradilo Maribor in okolico.

Od kdaj je to prvovrstno kmetijsko zemljišče kot si veselo pobral iz medijev brez da bi naredil domačo nalogo in se sploh pozanimal, kje sploh je to zemljišče?



Magna in v ozadju (v neposredni bližini) letališče Maribor (MBX). Desno pa avtocesta MB - Ptuj. Pred njo pa avtocesta Avstrija-MB-LJ. Torej je zemljišče na stičišču avtocestnega križa (zelo obremenjena z vozili čisto vsak dan).


Letališče Maribor

Mato989 je 21. feb 2024 ob 13:48 izjavil:

Ne bom, še vedno je lokacija neumna, glede na to da smo imeli dosti več bolj degradiranih zemljišč na Kidričevem ali kje drugje, smo šli dobesedno sredi polja zgraditi tovarno...

Lokacija je skoraj idealna. Na eni strani železnica, na drugi avtocesta in na tretji letališče. Neumni so zgolj tisti, ki menijo, da na tako lokacijo sodi koruza. Skrajno neumni.
Edina napaka tega zemljišča je, da je premajhno za neko resno proizvodnjo. Kolikor sem jaz slišal, so za to fabriko firbcali iz VAG grupe, a je za njihovo količino proizvodnje premalo prostora, pa verjetno bi bilo za resno proizvodnjo v okolici tudi premalo kadra.

katastrofa za maribor... če ne bi bilo ljubljančanov, bi maribor danes imel že 1.000.000 delovnih mest. ampak potem bi bil močnejši od ljubljane in bila gužva...
in potem bi mariborčani znova protestirali da je preveč gužve...

Mato989 je 22. feb 2024 ob 07:30 izjavil:

Seveda, samo ni pa zmes kr polje, ampak so eno za drugim fabrike, ne pa 3 polja, Magna, 3 polja, letališče...

Točno tak je. Niso eno za drugo fabrike, ampak je hala, pa polje kakšnih 500 metrov ali pa 1,5 kilometer, pa spet 1 hala s fabriko. Ne verjameš? Izvoli google mapo pa skrolaj od Lipnice do Graza:

https://www.google.si/maps/@46.7972751,...!3m9!1e1!3m7!1sLGxUMK0H1a8w1LlocMTVqg!2e0!7i16384!8i8192!9m2!1b1!2i30?hl=sl&entry=ttu

Ne vem zakaj link ne skopira v celoti?

Drugače pa se usedi v avto in zapelji po avtocesti do Graza. Od Lipnice do Graza je na vsakih par kilometrov 1 farbika zmes pa polja.

Centralizacija tudi v visokem šolstvu: Za projekte Univerze v Mariboru le proračunske drobtinice?

Medtem ko se v Ljubljani izvaja oziroma načrtuje za okoli pol milijarde evrov investicij v visoko šolstvo, v Mariboru skrbi, da bo druga največja univerza, z njo pa vsa vzhodna kohezijska regija, zato znova prikrajšana.

https://vecer.com/maribor/aktualno/foto...

Da je Univerzi v Mariboru (UM) uspelo Evropsko komisijo in državo prepričati s svojo razvojno platformo Tehnološki inovacijski center - Innovum, je bil velik uspeh. Platforma, ki zagotavlja osrednjo infrastrukturo za podporo znanstveno-raziskovalnim in inovacijskim procesom ter prenosu znanja in tehnologij v okolje, je umeščena kot neposredna operacija strateškega pomena za Slovenijo v obdobju 2021-2027. Kljub dobremu signalu, da je politika vendarle prepoznala nujnost intenzivnejših vlaganj v kapacitete znanja tudi na vzhodni polovici države, je bila druga največja alma mater pri nas že hitro prizemljena. Njenim na okoli 280 milijonov evrov ocenjenim projektom je bilo odmerjenih 126 milijonov evrov, kar pomeni, da bo morala svoje investicije v stavbe in raziskovalno opremo, s katero želi v regiji ustvariti pogoje za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter tako zmanjšati razvojni zaostanek vzhodne kohezijske regije, peljati v fazah. Ob tem v oči bode izjemni investicijski cikel, ki na področju visokega šolstva poteka ali je načrtovan v že tako nadpovprečno razviti prestolnici države. Skrbi, da bo mariborska univerza, z njo pa vsa regija, na ta račun znova prikrajšana.

- Univerza v Mariboru je kot enega ključnih ciljev v svoji strategiji 2021-2030 opredelila vzpostavitev Tehnološkega inovacijskega centra - Innovum.

- Za pet gradbenih projektov za deset fakultet v vrednosti 280 milijonov evrov ima UM zagotovljenih 126 milijonov evrov.

- Od tega je delež države slabih 19 milijonov evrov.

Mariborski rektor Kačič: Kohezijska politika je bila neuspešna

Analiza rezultatov izvajanja kohezijske politike, ki se kažejo skozi statistične podatke, kaže na alarmantno stanje. Razvojni razkorak med osrednjeslovensko in preostalimi regijami se povečuje. Za primer: prebivalec podravske regije je leta 2013 dosegal dobrih 58 odstotkov BDP-ja prebivalca osrednjeslovenske regije, leta 2022 le še slabih 56 odstotkov. V zasavski regiji je stanje najslabše. Tam je prebivalec pred desetimi leti ustvaril 44 odstotkov BDP-ja prebivalca osrednjeslovenske regije, leta 2022 pa samo še 37 odstotkov. Enako skrb zbujajoče je, da je v zadnjih desetih letih število dnevnih migrantov iz severovzhodne Slovenije, ki se vozijo na delo v sosednjo Avstrijo, naraslo z 12.000 na 40.000. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da vlaganje v razvojno-raziskovalno dejavnost v osrednjeslovensko regijo konstantno narašča, v vseh preostalih regijah pa stagnira.

"Kohezijska politika ne samo, da je bila neuspešna, pač pa je očitno napačno predpostavljala, da bodo pospešena razvojna vlaganja v le eno statistično regijo imela enak razvojni učinek v celotnem slovenskem prostoru. Žal statistični podatki pritrjujejo ugotovitvi, da le razvojna vlaganja v posamezno regijo omogočajo njen pospešeni razvoj. Koncentracija vlaganj v le eno regijo pa nujno vodi v stagnacijo in zaostajanje vseh drugih regij," interpretira Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru.

Država brez vizije in pokrajine kot odgovor

Z očitkom o slabši pripravljenosti projektov Univerze v Mariboru se ne strinja tudi Monika Kirbiš Rojs, poznavalka kohezijske politike in državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v prejšnji vladi. Univerza v Ljubljani ima namreč velikokrat prednost. "Bistveno lažje je pripraviti in izvajati projekt, ki se financira iz državnega proračuna, kot tistega, ki se z evropskimi sredstvi," pravi. Meni, da bo razvojni razkorak med vzhodom in zahodom težko odpraviti, da pa bi pokrajine bistveno bolje skrbele za svojo univerzo, kot to počne država oziroma resorno ministrstvo. "Država bi zelo pomagala regijam, če bi za začetek vsaj del kvote razpoložljivih evropskih sredstev prenesla v upravljanje na regionalno raven, kjer imamo za to usposobljene institucije. Regije bolje poznajo svoje razvojne prioritete kot država, ki ji do danes ni uspelo zastaviti niti resne vizije dolgoročnega razvoja," pravi Kirbiš Rojs.
Druga največja univerza je zato v zadnjem obdobju opozarjala na izrazito koncentracijo raziskovalnih organizacij in za to namenjenega denarja v zahodni kohezijski regiji. In to, da bi morala biti nova paradigma usmerjena v vlaganje v strateško razvojno infrastrukturo v manj razviti vzhodni koheziji, ki bi v lokalnem okolju prinesla dodano vrednost, dvig konkurenčnosti podjetij in kvalitetna delovna mesta. In to ne le s pomočjo kohezijskih sredstev, pač pa nujno tudi z dodatnimi vlaganji iz integralnega proračuna, kar nenazadnje pričakuje Evropska komisija, ki sredstva v zadnjih perspektivah bolj namenja le še mehkim vsebinam. A se slednje, kot kaže, tudi tokrat ne bo zgodilo.

Pet projektov za pol milijarde

"Kot trenutno kaže, bo državni proračun na področju visokega šolstva v naslednjih letih v veliki večini rezerviran za investicije Univerze v Ljubljani," pravi Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo na UM. V prestolnici namreč teče in je v pripravi za več kot pol milijarde investicij v visoko šolstvo. Gradita se medicinska fakulteta v kampusu Vrazov trg in veterinarska fakulteta v skupni vrednosti 160 milijonov evrov. Projekta sta umeščena v načrt za okrevanje in odpornost, delež države za oba projekta skupaj je po podatkih resornega ministrstva skoraj 43 milijonov evrov.

Načrtujeta se tudi novogradnji fakultete za farmacijo in fakultete za strojništvo. Investicijska programa za ta dva projekta po navedbah ljubljanske univerze še nista zaključena, zato nam številk niso posredovali, a po podatkih iz medijev bo prva financirana iz zakona o investicijah v slovensko zdravstvo in bo stala okoli sto milijonov evrov, druga prav tako sto milijonov evrov, po naših neuradnih informacijah celo 120 do 130 milijonov evrov. Delež državnega denarja (in tudi lastnih sredstev univerze in fakultete) bo tudi pri strojni fakulteti velik, saj je za ta projekt v kohezijskih sredstvih predvidenih le 32 milijonov evrov. Medtem je v načrtih še čitalnica NUK 2, ki sicer ne sodi pod okrilje Univerze v Ljubljani (UL), je pa zato primarno namenjena njenim potrebam. Ta projekt bo proračun stal sto milijonov evrov.

Zahtevajo enakopravno obravnavo

Medtem na UM načrtujejo pet gradbenih projektov za deset fakultet - novogradnjo trojčka fakultet na Gosposvetski cesti, nadgradnjo in prenovo štirih tehniških fakultet v Smetanovi ulici, gradnjo izobraževalne in raziskovalne infrastrukture dislociranih Fakultete za energetiko in Fakultete za logistiko ter raziskovalni center na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli. Za vse to ima mariborska univerza v okviru projekta Innovum zagotovljenih 126 milijonov evrov. Ker Evropska unija projekte v manj razviti vzhodni kohezijski regiji financira do 85 odstotkov vrednosti, bo obvezen delež države razmeroma majhen, slabih 19 milijonov evrov.

Ker z danim finančnim okvirom vsega zastavljenega v platformi Innovum ne bo možno izpeljati, na drugi največji univerzi pri nas močno računajo na dodatno podporo proračuna in za svoje investicije zahtevajo enakopravno obravnavo. "Če je osnovni namen kohezijskih sredstev izenačevanje razvojnih razlik znotraj države, tega ne dosežemo z manjšimi vlaganji v visoko šolstvo nerazvite regije. Upravičeno pričakujemo, da bo država ob sredstvih, ki jih dobimo iz Evrope, zagotovila enako višino proračunskih sredstev za investicije v obeh regijah," poudari prorektor Hadžiselimović.
Dvojna merila pri načrtovanju projektov

Problematična naj bi bila tudi domnevno dvojna merila pri načrtovanju investicij. Ljubljanske naj bi bile namreč precej bolj razkošne. "Pri načrtovanju investicij smo se omejili do 11 kvadratnih metrov na študenta, približno tolikšna bo tudi velikost kabineta zaposlenih," so na mariborskem rektoratu glede tega redkobesedni. Povedo pa, da bi bilo na državni ravni nujno definirati smernice za pripravo investicij, ki bi določale gradbene okvire investicij na področju visokega šolstva, predvsem v smislu omejitve površin objektov.

Številke pokažejo, da na Univerzi v Ljubljani dejansko načrtujejo bolj svobodno. Njihova fakulteta za strojništvo namerava za svojih 1578 študentov postaviti objekt v velikosti 43.620 kvadratnih metrov, kar pomeni 27 kvadratnih metrov na študenta, mariborska pa za svojih 985 bodočih strojnikov predvideva stavbo v velikosti 12.800 kvadratov ali 13 kvadratov na študenta. Še bolj izstopa ljubljanska na 76 milijonov evrov ocenjena veterinarska fakulteta, kjer so na študenta odmerili okoli 50 kvadratnih metrov.
Ministrstvo: Projekte je treba načrtovati pravočasno

Z očitkom, da bodo (proračunska) vlaganja v prihodnjih letih usmerjena v center države, se na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki ga vodi Igor Papič, nekdanji rektor UL, ne strinjajo. "Treba je upoštevati, koliko članic in študentov ima posamezna univerza. Najprej pa je treba poudariti, da je število realiziranih projektov odvisno od pripravljenosti projektov, saj vemo, da od začetka priprave do realizacije večjih investicij preteče najmanj pet do deset let. Zato je pomembno, da se investicijski projekti skrbno, pravočasno in precej vnaprej načrtujejo. Če tega ni, financiranje ni mogoče," s prstom pokažejo na mariborsko univerzo.

Pravijo, da bo integralni proračun v prihodnjih letih pretežno namenjen zapiranju finančnih konstrukcij projektov, ki se bodo sofinancirali iz načrta za odpornost in okrevanje, evropske kohezijske politike in zakona o investicijah v slovensko zdravstvo. Koliko bodo lahko (dodatno) namenili Innovumu, ni znano, ker da sta dokumentacija in finančna konstrukcija teh projektov še v pripravi.

"S ciljem vrnitve Slovenije med močne inovatorke so nujna vlaganja v obeh kohezijskih regijah, zato na ministrstvu načrtujemo krepitev kapacitet za raziskovalno-razvojno inovativne projekte v obeh kohezijskih regijah, in sicer tam, kjer je največji razvojni potencial in so potrebe najbolj izkazane," izpostavljajo državno politiko na tem področju. Glede dvojnih meril pri načrtovanju projektov pa navajajo, da primerjava konkretno strojnih fakultet ni možna, ker so projekti še v pripravljalni fazi. Da pa so z letošnjim letom začeli pripravo t. i. prostorskih smernic za javne visokošolske zavode, "ni pa mogoče določiti normativov zaradi raznolikosti izobraževalnih programov in narave aktivnosti".

Prorektor: Sistem ni pošten

Da Ljubljana s projekti pogosto prehiteva Maribor, je več razlogov, pojasnjuje Hadžiselimović. Eden je, da ima mariborska univerza manjši manevrski prostor za financiranje investicij, ki so potrebne v fazi priprave dokumentacije, torej denimo za odkupe zemljišč in pridobitev gradbenega dovoljenja. UM trenutno za načrtovane investicije potrebuje 10 milijonov evrov, za to pa se mora zadolževati.

"Čeprav smo med največjimi prejemniki kohezijskih sredstev, se nam žal z državo ni uspelo dogovoriti za predfinanciranje investicij iz proračuna," razlaga prorektor, ki se mu sicer pravilo Kdor prvi pride s pripravljenim projektom, prvi melje ne zdi pošteno, ker da k investicijam vzpodbuja samo fakultete oziroma univerze, ki imajo dovolj denarja za zalaganje investicijskega denarja. "Vse od leta 2004, ko se je začelo izvajanje kohezijske politike, se očita, da na vzhodu države nimamo absorpcijske sposobnosti in nimamo 'ready-to-go' projektov. Treba se je vprašati zakaj. Očitno gre za sistemski problem, ki bi ga morala država videti tudi pri pripravi razpisov," še pravi Hadžiselimović. Po njegovih besedah bodo vsi razvojni projekti UM dokumentacijsko pripravljeni do leta 2025.

gruntfürmich je 22. feb 2024 ob 07:25 izjavil:

katastrofa za maribor... če ne bi bilo ljubljančanov, bi maribor danes imel že 1.000.000 delovnih mest. ampak potem bi bil močnejši od ljubljane in bila gužva...
in potem bi mariborčani znova protestirali da je preveč gužve...

PersonaRuda je 22. feb 2024 ob 09:29 izjavil:

Ko se boste naslednjič spraševali zakaj je Ljubljana tako uspešna in ima vse porihtano. Odgovor je preprost, ker gre večino državnega denarja za LJ in okolico za vse ostale predele pa le drobtinice...

Nope, država je Ljubljani celo vzela denar (Janša zaradi Jankoviča 40 milijonov), torej ta tvoj argument ne drži...

Poleg tega non stop mešaš državne in občinske investicije...

A je Maribor naredil kak projekt, ali samo jamra da hoče denar?!??!?!

A obstaja analiza, strokovna, ne pijansko gostilniška, prijatli od župana, da je most zanič?

Jamranje za denarjem se ponavadi zaključi, ko nič od tega ni narejeno.

Ali pa ti daj kakšen citat če želiš ljubljančana z polno ritjo prepričat da niste nesposobni.

Mato989 je 22. feb 2024 ob 07:30 izjavil:

Seveda, samo ni pa zmes kr polje, ampak so eno za drugim fabrike, ne pa 3 polja, Magna, 3 polja, letališče...

In kaj je bilo tam v Avstriji pred fabrikami, bila je narava in bile so njive. Samo ti itak tega ne razumeš

Sploh pa polja, kje pa je tam v resnici kakšno omembe vredno polje. Vse so bolj vrtički, idi na Madžarsko, Slavonijo, Vojvodino, ko imaš polja neprekinjeno do kam ti seže pogled.
Iz Hoč bi moralo bit polje do Lancove vasi, takrat bi razumel tvoje pisanje. Ne pa to.
Kakšna polja so bila kdaj prej tam.
Vprašaj fotra, ko se je ob nedeljah hodilo na avto sejem, kakšna polja so bila tam. Nič omembe vrednega. Ti pa tukaj sanjaš in pišeš debilizme

In če bi bile Hoče nekje pri Grazu, potem bi bila industrijska cona in vse pozidano od ADK, do letališča in Magne. Cona bi bila 10x večja kot je.
Mi pa smo reveži v vseh pogledih, pa nimamo nič

So že Nemci hoteli pred skoraj 100 leti, da bi bila industrija povezana vse od Kidričevega Talum do Maribora Tama. Njihov plan je bil, da bi imeli vse povezano od pridobivanja aluminija, do končnega produkta letalo. Brez nemcev tako ne bi bilo niti Taluma niti Tama

Mato989 je 22. feb 2024 ob 11:11 izjavil:

V Sloveniji imamo relativno malo površin primernih za poljedelstvo (torej da so RAVNE) in ne bi jih smeli kr tako za brezveze pozidavat... to je bottom line.

No daj mi link do enega res ogromnega polja v tem območju. Saj verjetno ni tako težko

matobeli je 22. feb 2024 ob 11:14 izjavil:

PersonaRuda je 22. feb 2024 ob 10:54 izjavil:

(samo prebrati je potrebno celoten članek)

sej si ga ti, če želiš diskutirati o točno določenem delu, ali z njim utrjevat svoje trditve, dej ga citirej, če bo kaj približno zanimivega bomo že prebral.

Če nikoli nič ne prebereš boš za vedno ostal zabit. Kaj sploh debatirati z nekom, kateri nič ne prebere in samo piše kako so v MB nesposobni, ne delajo nič na projektih in zato nič nimajo, a na drugi strani članki (par njih sem v zadnjih dneh prilepil v celoti) ravno nasprotno govorijo. Vse kar ti lahko rečem. Ne beri nič in ostani še naprej neveden. Pa lep pozdrav.

Zakaj je Ljubljana bolj uspešna? Med glavnimi razlogi je to, da je na sredini Slovenije. Kako bi zgledalo, da bi se cela Slovenija furala v Maribor?!? V Maribor greš mimo Ljubljane iz 70% Slovenije.

Ah, Mato spet bluzi in nima pojma zakaj je tako...

Kriva je Ljubljana. V Gorici pa so boljši zaradi Italjanov,... Z občinskim in Eu denarjem se lahko kaj naredi, lahko se ga pa večino pokrade. Razlike v posledicah seveda bodo.

Pokrade je grd izraz, malo posplošen. Lahko se samo (ne)namerno slabo vloži za občane (dobro za nekatere posameznike).
tudi doma lahko s zasluženim/dobljenim denarjem kaj pametnega narediš, lahko pa kupiš precenjen avto, ali zapiješ.

Seveda, tebe ne moti centralizacija Štajerske, ko Maribor pokupi smetano okoliških mest in vasi!
Če bi bilo obratno in bi vi bili v centru se nebi pritoževali!

UM ima mnogo več denarja, kot UL. To se vidi že na kilometre, da je UL obstala nekje v 80. letih.

PersonaRuda je 22. feb 2024 ob 10:06 izjavil:

za LJ se najde denar, za ostale pa bolj malo; "drobtinice")

Ves čas blebečeš o nekem denarju za Ljubljano, dejansko pa nič ne poveš o tem denarju in kaj je Ljubljana naredila za njega.

A te lahko prosim za uraden vir, kjer črno na belem piše, koliko denarja je dobila Ljubljana od države in koliko Maribor v letu 2023?

Ker tole tvoje brezvezno flancanje, na nivoju vdeževalca Blaža, ne pelje nikamor.

Hamya je 22. feb 2024 ob 19:08 izjavil:

PersonaRuda je 22. feb 2024 ob 10:06 izjavil:

za LJ se najde denar, za ostale pa bolj malo; "drobtinice")

Ves čas blebečeš o nekem denarju za Ljubljano, dejansko pa nič ne poveš o tem denarju in kaj je Ljubljana naredila za njega.

A te lahko prosim za uraden vir, kjer črno na belem piše, koliko denarja je dobila Ljubljana od države in koliko Maribor v letu 2023?

Ker tole tvoje brezvezno flancanje, na nivoju vdeževalca Blaža, ne pelje nikamor.

Sicer nimam namena komunicirati z na novo registriranimi troli (Hamya - Čas prve prijave = 22.02.2024 19:04:36), kateri že imajo 5+ računov na Slo-tech in so že z drugimi profili komunicirali v tej temi. Ampak tokrat naredim samo eno izjemo in ti dam en in edini odgovor (ker potem več ne mislim komunicirati s teboj - trolom). Vse imaš obrazloženo v celotnih člankih, katere sem prilepil in da LJ dobi veliko večino denarja ostali pa le "drobtinice". Če želiš izvedeti koliko več dobi LJ, veselo branje.

Cmok!

PersonaRuda je 22. feb 2024 ob 19:40 izjavil:

Hamya je 22. feb 2024 ob 19:08 izjavil:

PersonaRuda je 22. feb 2024 ob 10:06 izjavil:

za LJ se najde denar, za ostale pa bolj malo; "drobtinice")

Ves čas blebečeš o nekem denarju za Ljubljano, dejansko pa nič ne poveš o tem denarju in kaj je Ljubljana naredila za njega.

A te lahko prosim za uraden vir, kjer črno na belem piše, koliko denarja je dobila Ljubljana od države in koliko Maribor v letu 2023?

Ker tole tvoje brezvezno flancanje, na nivoju vdeževalca Blaža, ne pelje nikamor.

Sicer nimam namena komunicirati z na novo registriranimi troli (Hamya - Čas prve prijave = 22.02.2024 19:04:36), kateri že imajo 5+ računov na Slo-tech in so že z drugimi profili komunicirali v tej temi. Ampak tokrat naredim samo eno izjemo in ti dam en in edini odgovor (ker potem več ne mislim komunicirati s teboj - trolom). Vse imaš obrazloženo v celotnih člankih, katere sem prilepil in da LJ dobi veliko večino denarja ostali pa le "drobtinice". Če želiš izvedeti koliko več dobi LJ, veselo branje.

Cmok!

Saj vem, da nimaš jajc, pa še lažeš. Nimaš enega samega dokaza za svoje trditve, pa vseeno trdiš, da je Ljubljana dobila več denarja kot Maribor.

Namreč na podlagi proračuna, ga je glede na število prebivalcev dobila manj.

Za razliko od lažnjivcev tvojega tipa, pa imam jaz podlago za svojo trditev, proračune občine Ljubljana in Maribor.

To, da so ga pa vam pokradli več in je za vas ostalo manj, pa ni krivda Ljubljane ampak kar vas samih.

In razumem, da se v Maribor ne vlaga, ker denar izpuhti. Zakaj bi kdo vlagal v lopove in lažnjivce.

Cmok tudi tebi, lažnjivec.

matobeli je 22. feb 2024 ob 19:51 izjavil:

Imajo končno dovolj računske moči za izračunat koliko jim ljubljana pobere.

Nič, ta scenarij je že desetletja znan, lastni občinski lopovi jim kradejo denar, potem pa kažejo na Ljubljano in se delajo žrtve. Pač naivce nafutraš s populizmom, pa so srečni, tako kot kamikaza zgoraj.

Nekaj trdi, pa nima enega samega dokaza za to. Ni čudno, da take naivce nategujejo.

Daj prosim vprašaj ga za vire njegovih trditev o denarju, me prav zanima, kaj bo na tebi našel narobe, da mu ne bo treba priznati, da nima prav.

Crucry je 13. feb 2024 ob 17:54 izjavil:

Proračun MB 2023, Proračun LJ 2023

Tule sta mestna proračuna za Lj in Mb, ko preračunaš mestna sredstva na število prebivalcev, ugotoviš, da ga ima Maribor več od Ljubljane. Razlika je samo, da Zoki ne pokrade čisto vsega denarja, kar ni slučaj pri Mariboru, ki jim denarja za plače celo zmanjka.

Verjetno ga zapijejo... in si izmišljujejo nov izgovor, kako je problem v Ljubljani, tačas pa gre Celju in Ptuju, vedno bolje.

Glede investicij, se pa ne čudim, da jih ni, vsak denar, ki ga nakažeš tja, izgine, kot bi ga stran vrgel. Zakaj bi stran metal denar, če ga pa lahko bolje porabi Celje ali Ptuj.