Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnico letošnje nagrade švedske centralne banke v spomin Alfreda Nobela, ki jo bo prejela ameriška ekonomistka Claudia Goldin za raziskave, ki so izboljšale razumevanje uspešnosti žensk na trgu dela. Claudia Goldin je pripravila prvi celoviti pregled zaslužkov žensk in njihove zastopanosti na trgu dela skozi zgodovino. Zbrala in analizirala je podatke zadnjih dveh stoletij za ZDA in ugotovila, kako so se razlike v zaslužku in zaposlenosti med spoloma spreminjale s časom.
V zadnjem stoletju se je delež zaposlenih žensk trikratno povečal, kar predstavlja eno največjih družbenih in ekonomskih sprememb v zgodovini. Kljub temu do danes ostajajo pomembne razlike v udeležbi in uspehu spolov na trgu dela. Globalno je zaposlena približno polovica žensk in osemdeset odstotkov moških. Ženske so v povprečju tudi slabše plačane.
Z industrializacijo in gospodarsko rastjo so se povečevale tako plače kakor življenjski standard. V zadnjem stoletju se je udeležba žensk na trgu dela povečevala, a pogled dlje v preteklost, ki ga je pripravila Claudia Goldin, je pokazal trend v obliki črke U. Pred 18. stoletjem so bile ženske tudi močno vpete v delo, nato pa se je njihov delež v 19. stoletju zmanjševal, dosegel minimum okrog leta 1900, in nato spet povečal. Težave so povzročali tudi stari podatki, ki so pogosto pavšalno in nepravilno označevali poklic žensk kot "žena", četudi ta ni bila zgolj gospodinja. Claudia Goldin je morala zato najprej odkriti napake v virih, da je lahko analizirala resničnost. Izkazalo se je, da je bila leta 1790 zaposlenost žensk bistveno večja od uradnih podatkov. Šele industrializacija, ki je delo odnesla z doma v tovarne, je ženskam onemogočila enakopravno sodelovanje na trgu dela.
Krivulja v obliki črke U se je začela obračati v 20. stoletju, ko je povpraševanje po storitvah in izboljšanje izobrazbene strukture spet omogočilo delo ženskam. Po drugi strani pa so družbeni pritiski, institucionalne ovire in zakonodaja to pogosto oteževali. V 70. letih so se začela spreminjati tudi pričakovanja in družbeni vzorci, ženske so imele možnost pridobiti izobrazbo in ponovno so se v večji meri vključile na trg dela. Nemalo je k temu pripomogla tudi kontracepcijska tableta, ki je poenostavila načrtovanje družine, ženskam pa dala več možnosti za načrtovanje prihodnosti.
Še vedno ostajajo razlike. Claudia Goldin je ugotovila, da se je razlika v plačilu zmanjševala že med industrijsko revolucijo (1820-1850) in v začetku 20. stoletja, ko se je povečalo število tajniških in uradniških delovnih mest. Od let 1930 do 1980 pa je vrzel ostajala enaka, čeprav se je izobrazba žensk močno povečala, njihov delež v delovni sili pa podvojil. Razlike v plačilu torej niso posledica dejavnikov, kot so storilnost, izobrazba ali starost. Še vedno znašajo med 10 in 20 odstotkov, ključni razlog pa Claudia Goldin pripisuje materinstvu. Spočetka razlike niso velike, po porodu pa ženske začno zaostajati za moškimi. Delodajalci bolj nagrajujejo zaposlene, ki so fleksibilni in na voljo kadarkoli, kar (mlade) matere pogosto niso.
Primerjava plac, brez upostevanja vseh faktorjev, ki vplivajo na visino place, je maloumna.
Tukaj je kar bistvo povedano
"Spočetka razlike niso velike, po porodu pa ženske začno zaostajati za moškimi. Delodajalci bolj nagrajujejo zaposlene, ki so fleksibilni in na voljo kadarkoli, kar (mlade) matere pogosto niso."
In vecina zensk pogrunta, da je bolje imeti druzino kot nekaj €€ vec.
Pred 18. stoletjem so bile ženske tudi močno vpete v delo, nato
Pred 18. stol. ni obstajal trg dela. V obdobju pred industrijsko revolucijo so bile biološke ženske v Evropi vpete v delo na "družinski" kmetiji in/ali izkoriščane kot tlačanke. Zato "močno vpete v delo".
Drži, da je materinstvo glavna ovira pri popolni emancipaciji žensk. Z razvojem tehnologije (umetne maternice, proizvodnja ljudi mimo spočetja) ga bo moč ukiniti.
Ves čas beremo o enakem ali podobnem rezultatu, a začuda nikoli ne beremo, kakšna je metodologija primerjave. Po panogi, po konkretnem poklicu, po opravljenem delovnem času, po storilnosti, po dnevih bolniškega staleža, ...
Kot nekdo, ki (ne kot lastnik) zaposluje večje število delavcev, vam zagotavljam, da napredovanja in plače v resnem podjetju nimajo nobene povezave s spolom, temveč izključno z dodano vrednostjo, ki jo oseba podjetju nudi in sposobnostjo, ki je potrebna za zasedbo določenega delovnega mesta. Pravzaprav v vsej svoji karieri nisem spoznal niti ene osebe, ki bi kadarkoli izjavila, da so ženske manj vredne, da jim načrtno daje nižje plače ali ne napreduje ali karkoli temu podobnega. Čeprav ljudje izjavljajo marsikaj.
Predstavite podrobno metodologijo primerjave, pa bo hitro vsem jasno, zakaj je povprečje pri ženskah nižje. Osebno sumim na najmočnejši vpliv naslednjih faktorjev: 1. Nenagnjenost k tveganjem in velikim spremembam, zaradi česar ženske nerade napredujejo v vodje in više (moje pogoste osebne izkušnje, čeprav sem doslej večkrat ženskam ponudil napredovanje kot moškim), hkrati nerade opravljajo nevarna in nezaželena dela, ki zaradi slabe ponudbe in višjega povpraševanja povzročijo višje plače. 2. Pogostejši bolniški stalež zaradi bolezni otrok. To ne pomeni, da ima ženska "nižjo plačo", temveč, da se ji na dan odsotnosti obračuna 80% (ali 70% pri spremstvu) plače. S tem nima delodajalec nič, to je a) stvar zakonodajalca in b) odločitev znotraj partnerstva, kdo bo ostal doma z otrokom. 3. Ambicioznost. Delno povezano s točko 1. (nagnjenost k tveganjem). Moški smo po naravi bolj nagnjeni k visokim dosežkom. Kdor je ujel mamuta ali premagal sabljastega tigra, je bil nedvomno v družbi bolj spoštovan. Tako pri moških kot ženskah. To ni vgrajeno v nekakšen patriarhat (mene noben moški sorodnik ni vzgajal v nič temu podobnega), temveč v gene. Moški tvegamo, smo bolj pogrešljivi za pleme, za nagrado smo imeli večjo veljavo. Ženske imajo večjo vrednost za pleme (moški lahko zaplodi otroka vsak dan, ženska rodi otroka samo 1x letno max.), manj tvegajo, a so zato imele manjšo veljavo (ne nobene!) v smislu hierarhije odločanja. Danes je sicer razmerje in odnos M-Ž drugačno, a geni nas očitno še vedno močno spremljajo pri notranjih vzgibih in nagonih.
Kdor verjame, da managerji gledamo na delavce skozi prizmo spola, starosti, rase ali telesnih značilnosti, živi v ideološkem mehurčku, ki nima prav veliko zveze z realnostjo.
Ali, kot rad rečem: jaz živim diverziteto in enakopravnost, sovražim pa tiste, ki ju pridigajo.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Morda bi dodal še eno zanimivo opažanje: ženske se bolj nerade pogajajo za višjo plačo in se težje odločajo za menjavo službe, ker cenijo stabilnost in varnost. Povezano s točkama 1. in 3., pravzaprav. Delodajalci jim povečujejo plačo, vendar ker ni pravega pritiska kot pri npr. moških kolegih, to ustvarja majhno razliko, a takšno, ki na koncu prispeva h končni statistiki.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Primerjava plac, brez upostevanja vseh faktorjev, ki vplivajo na visino place, je maloumna.
Tukaj je kar bistvo povedano
"Spočetka razlike niso velike, po porodu pa ženske začno zaostajati za moškimi. Delodajalci bolj nagrajujejo zaposlene, ki so fleksibilni in na voljo kadarkoli, kar (mlade) matere pogosto niso."
In vecina zensk pogrunta, da je bolje imeti druzino kot nekaj EUREUR vec.
Mal si v zaostanku. Made Zenske so trenutno na zahodu bolje placane. Torej ni nobene diskriminacije napram zenskam, zgolj se zenske odlocijo za druzino.
... Made Zenske so trenutno na zahodu bolje placane. Torej ni nobene diskriminacije napram zenskam, zgolj se zenske odlocijo za druzino.
In potem nastopi konflikt znotraj vsake ženske. So bolje plačane in hkrati si želijo moškega, ki ima višjo plačo od njih. Konflikt socialnega konstrukta (feminizem) in konflikt biologije (želja po močnem moškem). Human nature.
Neprimerno in nepošteno je, da ima Ronaldo plačo kot jo ima, najboljša ženska fuzbalerka (nihče od nas ne ve imena) ki igra za (who_cares_club), dobi pa drobtinice v primerjavi z njim. Plača bi morala biti vsaj enaka, saj oba brcata žogo!
Neprimerno in nepošteno je, da ima Ronaldo plačo kot jo ima, najboljša ženska fuzbalerka (nihče od nas ne ve imena) ki igra za (who_cares_club), dobi pa drobtinice v primerjavi z njim. Plača bi morala biti vsaj enaka, saj oba brcata žogo!
Drži, da je materinstvo glavna ovira pri popolni emancipaciji žensk. Z razvojem tehnologije (umetne maternice, proizvodnja ljudi mimo spočetja) ga bo moč ukiniti.
Neprimerno in nepošteno je, da ima Ronaldo plačo kot jo ima, najboljša ženska fuzbalerka (nihče od nas ne ve imena) ki igra za (who_cares_club), dobi pa drobtinice v primerjavi z njim. Plača bi morala biti vsaj enaka, saj oba brcata žogo!
Kot bi dal boksati skupaj nekoga, ki ima 70kg in nekoga ki ima 90kg. Super primerjava, bravo. V športu je plača odvisna izključno od pozornosti gledalcev in sponzorjev. Ta nobelova nagrada ne govori o tem.
Ves čas beremo o enakem ali podobnem rezultatu, a začuda nikoli ne beremo, kakšna je metodologija primerjave. Po panogi, po konkretnem poklicu, po opravljenem delovnem času, po storilnosti, po dnevih bolniškega staleža, ...
Ne razmišljaj z lastno glavo, to se v modernem svetu ne sme!
Saj je javna skrivnost, da je pri izračunu ženske plača postavka -20% zgolj zaradi spola. (kje je smeško, ki se tepe po glavi?)
Zagotovo lahko rečemo: da ženske opravljajo manj plačana dela (manj izobražene težko "prodajo" svojo mišično moč, kot lahko moški), da delajo manj časa (otroci), da jih je zaposlenih manj (gospodinje),
A pavšalno trditi, da so plačane manj, samo ker so ženske, je absurdno.
Drži, da je materinstvo glavna ovira pri popolni emancipaciji žensk. Z razvojem tehnologije (umetne maternice, proizvodnja ljudi mimo spočetja) ga bo moč ukiniti.
Hm, omenjeni tehnologiji bi le "ukinili" nosečnost, materinstvo pa bi verjetno ostalo enako. Ali si morda mislil kako drugače?
Neprimerno in nepošteno je, da ima Ronaldo plačo kot jo ima, najboljša ženska fuzbalerka (nihče od nas ne ve imena) ki igra za (who_cares_club), dobi pa drobtinice v primerjavi z njim. Plača bi morala biti vsaj enaka, saj oba brcata žogo!
ronaldo ima večjo plačo zato ker je moški fuzbal bolje gledan, posledično več sponzorjev in večji zneski za vse
zakaj ženski fuzbal ni enako gledan? to je pravo in edino vprašanje zate
so bile biološke ženske v Evropi vpete v delo na "družinski" kmetiji in/ali izkoriščane kot tlačanke. Zato "močno vpete v delo". Drži, da je materinstvo glavna ovira pri popolni emancipaciji žensk. Z razvojem tehnologije (umetne maternice, proizvodnja ljudi mimo spočetja) ga bo moč ukiniti.
Mhm. Tiste Ženske (namenoma pisano z veliko), ki si želijo imeti družino, želijo ostati doma, želijo gospodinjiti, so po defaultu zatirane in izkoriščane. Izpuli glavo iz peska in sprejmi, da take Ženske obstajajo. Boga tvoja mati.
Neprimerno in nepošteno je, da ima Ronaldo plačo kot jo ima, najboljša ženska fuzbalerka (nihče od nas ne ve imena) ki igra za (who_cares_club), dobi pa drobtinice v primerjavi z njim. Plača bi morala biti vsaj enaka, saj oba brcata žogo!
Kot bi dal boksati skupaj nekoga, ki ima 70kg in nekoga ki ima 90kg. Super primerjava, bravo. V športu je plača odvisna izključno od pozornosti gledalcev in sponzorjev. Ta nobelova nagrada ne govori o tem.
Gledanost je posledica kvalitete igre.
V podjetjih je kar nekaj zelo uspešnih žensk. Te ženske so na položaj in do visoke plače prišle zaradi sposobnosti. Bile so boljše od moških kolegov in za nagrado imajo višjo plačo od vseh moških kolegov, ki so jih premagale. Pri nogometu pa tudi najboljše ženske igralke ne dosegajo basic nivoja moškega nogometa.
Nobelova nagrada tudi ne govori o tem kdo je finančno sponzoriral feministična gibanja in kdo je najbolj profitiral od večjega števila delovne sile in posledično cenejše delovne sile.
Mhm. Tiste Ženske (namenoma pisano z veliko), ki si želijo imeti družino, želijo ostati doma, želijo gospodinjiti, so po defaultu zatirane in izkoriščane. Izpuli glavo iz peska in sprejmi, da take Ženske obstajajo. Boga tvoja mati.
Pa saj ni tega napisal, podal je le opis situacije ženskega dela pred industrijsko revolucijo. Sicer pa je tudi sedaj dejstvo, da se ženski, ki ima možnost in se odloči ostati doma, vzgajati otroke in gospodinjiti, ta kariera preneha, ko otroci zrastejo. Če je takrat v poznih tridesetih ali celo štiridesetih ali petdesetih letih, ima na trgu dela prekleto majhne možnosti.
Nemoremo enačiti moških in žensk. Telesna struktura je precej drugačna, pa mentalno so tudi razlike. Moški smo glede dela pač boljši, ženske pa pri družini. Par je zmagovalna kombinacija. Ne vem kje je sedaj problem? Bi radi babe na gradbišču, brez otrok?
Drži, da je materinstvo glavna ovira pri popolni emancipaciji žensk. Z razvojem tehnologije (umetne maternice, proizvodnja ljudi mimo spočetja) ga bo moč ukiniti.
Hm, omenjeni tehnologiji bi le "ukinili" nosečnost, materinstvo pa bi verjetno ostalo enako. Ali si morda mislil kako drugače?
Zarodki bodo donošeni v umetnih maternicah (maternica kot samostojen aparat), torej se nosečnost ne bo ukinila. Se bo pa lahko vloga matere & z njo materinstvo. Pa tudi spočetje (tj. združitev moške & ženske gamete) se bo lahko obšlo, saj se bodo zarodki sestavljali iz (3 tipov) matičnih celic. Razvoj znanosti & tehnologije napoveduje možni konec spolne reprodukcije. In posledično popolno emancipacijo bioloških žensk.
Ukinitev družine ne bo posledica feministične radikalizacije, prej znanstvene.
kakorkoli je že 'leva, liberalistična' prihodnost družine črna, pa 'proizvodnja otrok mimo spočetja' kot to omenja en primat v tej temi, nosi s seboj tudi pozitivno plat - s povečevanjem vpliva bodočih staršev na lastnosti otroka se bo drastično zmanjšalo število popolnoma blaznih, nefunkcionalnih in absolutno braindead primerkov kot je tu gus5.
Ves čas beremo o enakem ali podobnem rezultatu, a začuda nikoli ne beremo, kakšna je metodologija primerjave. Po panogi, po konkretnem poklicu, po opravljenem delovnem času, po storilnosti, po dnevih bolniškega staleža, ...
Kot nekdo, ki (ne kot lastnik) zaposluje večje število delavcev, vam zagotavljam, da napredovanja in plače v resnem podjetju nimajo nobene povezave s spolom, temveč izključno z dodano vrednostjo, ki jo oseba podjetju nudi in sposobnostjo, ki je potrebna za zasedbo določenega delovnega mesta. Pravzaprav v vsej svoji karieri nisem spoznal niti ene osebe, ki bi kadarkoli izjavila, da so ženske manj vredne, da jim načrtno daje nižje plače ali ne napreduje ali karkoli temu podobnega. Čeprav ljudje izjavljajo marsikaj.
Predstavite podrobno metodologijo primerjave, pa bo hitro vsem jasno, zakaj je povprečje pri ženskah nižje. Osebno sumim na najmočnejši vpliv naslednjih faktorjev: 1. Nenagnjenost k tveganjem in velikim spremembam, zaradi česar ženske nerade napredujejo v vodje in više (moje pogoste osebne izkušnje, čeprav sem doslej večkrat ženskam ponudil napredovanje kot moškim), hkrati nerade opravljajo nevarna in nezaželena dela, ki zaradi slabe ponudbe in višjega povpraševanja povzročijo višje plače. 2. Pogostejši bolniški stalež zaradi bolezni otrok. To ne pomeni, da ima ženska "nižjo plačo", temveč, da se ji na dan odsotnosti obračuna 80% (ali 70% pri spremstvu) plače. S tem nima delodajalec nič, to je a) stvar zakonodajalca in b) odločitev znotraj partnerstva, kdo bo ostal doma z otrokom. 3. Ambicioznost. Delno povezano s točko 1. (nagnjenost k tveganjem). Moški smo po naravi bolj nagnjeni k visokim dosežkom. Kdor je ujel mamuta ali premagal sabljastega tigra, je bil nedvomno v družbi bolj spoštovan. Tako pri moških kot ženskah. To ni vgrajeno v nekakšen patriarhat (mene noben moški sorodnik ni vzgajal v nič temu podobnega), temveč v gene. Moški tvegamo, smo bolj pogrešljivi za pleme, za nagrado smo imeli večjo veljavo. Ženske imajo večjo vrednost za pleme (moški lahko zaplodi otroka vsak dan, ženska rodi otroka samo 1x letno max.), manj tvegajo, a so zato imele manjšo veljavo (ne nobene!) v smislu hierarhije odločanja. Danes je sicer razmerje in odnos M-Ž drugačno, a geni nas očitno še vedno močno spremljajo pri notranjih vzgibih in nagonih.
Kdor verjame, da managerji gledamo na delavce skozi prizmo spola, starosti, rase ali telesnih značilnosti, živi v ideološkem mehurčku, ki nima prav veliko zveze z realnostjo.
Ali, kot rad rečem: jaz živim diverziteto in enakopravnost, sovražim pa tiste, ki ju pridigajo.
Odličen zapis. Samo vprašanje, ki se mi poraja: koliko se lahko tvoje razmišljanje in pogled posploši. Ali je tako samo v tvojem mehurčku in si ti ena izmed svetlih izjem, ali pa lahko tvoj pristop in pogled apliciramo na široki vzorec managerjev/lastnikov organizacij? Ne vem odgovora...
Prihodnost otrok brez družine bo svetla, že zdaj imamo preveč sociopatov.
Nasilje v družini je v Sloveniji velik problem. A ne le v Sloveniji & ne le dandanes. Že Robert Owen je sredi 19. stol. tradicionalno (hetero, patriarhalno) družino prepoznal kot eno izmed treh temeljnih institucij zatiranja v zahodnih družbah (poleg religije & zasebne lastnine).
