Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnico letošnje nagrade švedske centralne banke v spomin Alfreda Nobela, ki jo bo prejela ameriška ekonomistka Claudia Goldin za raziskave, ki so izboljšale razumevanje uspešnosti žensk na trgu dela. Claudia Goldin je pripravila prvi celoviti pregled zaslužkov žensk in njihove zastopanosti na trgu dela skozi zgodovino. Zbrala in analizirala je podatke zadnjih dveh stoletij za ZDA in ugotovila, kako so se razlike v zaslužku in zaposlenosti med spoloma spreminjale s časom.

V zadnjem stoletju se je delež zaposlenih žensk trikratno povečal, kar predstavlja eno največjih družbenih in ekonomskih sprememb v zgodovini. Kljub temu do danes ostajajo pomembne razlike v udeležbi in uspehu spolov na trgu dela. Globalno je zaposlena približno polovica žensk in osemdeset odstotkov moških. Ženske so v povprečju tudi slabše plačane.

Z industrializacijo in gospodarsko rastjo so se povečevale tako plače kakor življenjski standard. V zadnjem stoletju se je...

Slo-Tech - Znani so vsi letošnji dobitniki Nobelovih nagrad. Nagrado švedske centralne banke za ekonomijo, ki ni del originalnih Nobelovih nagrad in jo podeljujejo v spomin na Alfreda Nobela, letos prejmejo polovico David Card z Berkeleyja za empirične prispevke k ekonomiki dela in po četrtino Joshua D. Angrist z MIT-a in Guido W. Imbens s Stanforda za metodološke prispevke k analizi vzročnih razmerij. Trojica je proučevala naravne poizkuse in pokazala, kako lahko ponudijo odgovore na ključna vprašanja o družbi. Nagrada znaša 10 milijonov švedskih kron, kar je slab milijon evrov.

V eksperimentalnih vedah, kot je medicina, smo navajeni poizkuse izvajati z randomiziranimi kontrolnimi skupinami. Posameznike naključno razvrstimo v dve skupini, ki se razlikujeta le po proučevani spremenljivki, najraje tako, da niti preiskovanci niti preiskovalci sproti ne vedo, v kateri skupini so. V družbi so takšni poizkusi nemogoči, saj ne moremo ljudi prisiliti, naj predčasno končajo šolanje ali pa se ne...

Slo-Tech - V Kaliforniji se je končal doslej največji preizkus univerzalnega temeljnega dohodka v ZDA, ki je v mestu Stockton potekal dve leti. V tem času so naključno izbrani prebivalci prejemali 500 dolarjev mesečno ne glede na njihov ekonomsko-socialni status in morebitne spremembe med eksperimentom. So pa seveda spremembe merili in ugotovili, da so bili rezultati pozitivni. Izkazalo se je, da so sodelujoči med eksperimentom beležili boljše počutje, manj stresa, višjo storilnost in nižjo stopnjo brezposelnosti kakor pred eksperimentom. Večina ljudi je denar porabila za poplačilo dolgov in nakup nujnih življenjskih potrebščin.

V študiji, ki se je začela februarja 2019, je sodelovalo 125 prebivalcev. Izbrali so jih naključno, a so morali biti stari vsaj 18 let, živeti v Stocktonu in živeti v soseski s povprečnim dohodkom, ki je nižji od mediane za celotno mesto (udeleženci so torej lahko zaslužili več, le živeti so morali v podpovprečno bogati soseski). Mesečni univerzalni temeljni dohodek...

Slo-Tech - V Helsinkih so objavili končne rezultate eksperimenta z univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD), ki je na Finskem potekal v letih 2017-2018. V tem času je 2000 nezaposlenih ljudi med 25. in 58. letom starosti prejemalo mesečni UTD, ki ni bil odvisen od njihovega finančnega stanja. To pomeni, da so 560 evrov prejemali vsi, ne glede na morebitno zaposlitev ali celo povišanje plače. Eksperiment je vključeval ljudi iz vseh delov države, ki se prihodki niso mogli odpovedati. Kontrolno skupino je predstavljalo 173.000 ljudi, ki so prejemali nadomestila brezposelnosti oziroma socialno podporo. Prve preliminarne izsledke so predstavili že lani in v glavnem ugotavljali kopico pozitivnih posledic.

Tudi končni rezultati, ki jih je razkrilo finsko ministrstvo za socialno delo in zdravje, ni skrivalo večjih presenečenj. Analiza podatkov, ki jo je izvedla Univerza v Helsinkih, razkriva, da je UTD izboljšal počutje prejemnikov. Ti so bili bolj zadovoljni s svojim življenjem in manj tesnobni....

Slo-Tech - Pisala se je druga polovica devetnajstega stoletja. Pod vladavino kraljice Viktorije je vzniknila čudovita nova komunikacijska tehnologija, ki je lahko v trenutku premagala velike razdalje in je tako skrčila svet, da se je zdel majhen kot še nikoli poprej. Njeno kabelsko omrežje je prepredlo kontinente in prečkalo oceane ter za vedno spremenilo gospodarstvo, medije in politiko. Zagovorniki novega medija so neutrudno hvalili njegove neslutene potenciale ter se prerekali s skeptiki, ki so se branili z dvomom in razširjanjem moralne panike. Države in vlade so poskušale zajeziti in nadzorovati telekomunikacijsko novost, saj so se na njenih žicah razvile nove oblike kriminala in vohunstva (nezakoniti prisluhi, borzne špekulacije ...), uporabniki pa so razvili svojo lastno telegrafsko subkulturo, zaznamovano s posebnim jezikom, pravili in navadami.

Zveni znano? Uvodne misli, s katerimi je britanski novinar, urednik in medijski zgodovinar Tom Standage začel svojo knjigo o zgodovini...

Slo-Tech - Šef velikega ameriškega tobačnega podjetja je imel veliko težavo. Bila so dvajseta leta prejšnjega stoletja in kajenje je bilo za ženske družbeno nesprejemljivo. Za tobačno industrijo je to pomenilo velik izpad prihodkov, saj tobačne razvade niso mogli razširiti na žensko polovico prebivalstva. Direktor je poklical na pomoč Edwarda Bernaysa in ga vprašal, ali lahko reši njegov problem.

Nič lažjega, je v slogu risanega pujska Melkijata odgovoril Bernays. Pri svojem psihoanalitskem stricu Sigmundu Freudu je izvedel, da je lahko cigar(et)a močan faličen simbol, ki ga družba ženskam ne privošči (Barnays je bil Freudov nečak). Zato je na shodu newyorških sufražetk zrežiral prizor, v katerem je skupina mladenk pred zbranimi novinarji ponosno...