vir: Intel
Po tem ko so se v Intelu leta 2021 pod vodstvom Pata Gelsingerja lotili prenovljene proizvodne strategije, se v zadnjem času trudijo diverzificirati proizvodne linije. Čipovni velikan je vezja tradicionalno izdeloval v glavnem zase, to pa pomeni močno osredotočanje na čelo napredka, kjer so sicer marže visoke, stroški obratovanja in razvoja pa tudi. Sedaj, ko skušajo zadostiti mnogo širšemu krogu povpraševanja, pa bi jim koristili tudi drugi tipi zmogljivosti, denimo izdelava signalnih in fotonskih čipov ter radiofrekvenčne elektronike. Zato so se lani namenili prevzeti družbo Tower Semiconductor, enega večjih svetovnih proizvajalcev omenjene "eksotike". Posel je bil ocenjen na 5,4 milijarde dolarjev in ker mu je bilo izraelsko vodstvo zelo naklonjeno, si na štartu z njim niso obetali večjih težav.
Toda v nakupnem sporazumu je tičal kočljiv detajl. Četudi je Tower na papirju izraelsko podjetje, ima proizvodnjo raztepeno po vsem svetu, s tovarnami v ZDA, Izraelu, na Japonskem, v Italiji in ... na Kitajskem, pri čemer bi morali za uspešen nakup pridobiti odobritve vseh vpletenih regulatorjev. Prav z azijsko velikansko pa ZDA trenutno bijejo srdit trgovinski spopad, katerega pomemben del so vse mogoče blokade polprevodnikov in kapacitet za njihovo izdelavo. Precej verjetno je sedaj Intelov nakup Towerja postal žrtev dvoboja med velesilama, kajti čeprav Kitajci niso rekli odločnega ne, so postopek povsem zignorirali in je pred dnevi trčil ob rok za zaključek. Pri Intelu so se tako odločili, da Towerju pošljejo 353 milijonov dolarjev dajatve za prekinitev nakupa in v složnem tonu rečejo adijo.
To je za Intel kar znaten udarec, saj so si od Towerja obetali bistvene in hitre koristi, ne zgolj spričo dodatnih kapacitet, temveč tudi prepotrebnega strokovnega kadra. Če se želijo leta 2030 v resnici zavihteti na drugo mesto po svetovni proizvodnji - torej, namesto Samsunga in za TSMCjem - bodo morali pljuniti v roke in hitro najti kakšno drugo metodo.
