Slovenija pod vodo

gruntfürmich je 10. avg 2023 ob 16:21 izjavil:

Machete je 10. avg 2023 ob 16:17 izjavil:

pa 400 od EU in nekaj milijonov donacij, pa se bo počasi nabralo.
Vidim pa jaz tudi nek drug 'tihi' problem pri nas. Izjemno napihnjene cene javnih investicij. Kolesarske steze milijon po km, milijonske brvi, večmilijnski mostovi itd.. Vse te cene so za pol napihnjene.

in še bolj se bodo sedaj napihnile cene sanacije, tako da se bo recimo 1/3 opravilo, kar bi se moralo za ta denar.
ampak folk je debilen, volili bodo še vedno enako, iste župane ki ne bodo nič uredili samo še več poplavnih njih prekategorizirali v zazidalno, in še enkrat jim bo vse poplavilo, in znova bomo gledali te žalostne obraze na televiziji in za njih pošiljali SMS-e...

dronyx je 10. avg 2023 ob 18:52 izjavil:

mirator je 10. avg 2023 ob 14:36 izjavil:

Evo tule pa je celo priznanje, da so dovoljevali gradnjo na poplavnih območjih.

Eno so "klasična poplavna območja", kjer se ve, ko neka reka ali potok naraste do neke višine, se začne voda iz struge razlivati. Danes se to da po moje dobro simulirati z računalniki, tako da se lahko nariše poplavna območja. Čeprav ta, ki so trenutno aktualna so po moje preveč optimistična, oziroma v prihodnje bodo sigurno še poplave, kjer bo voda narasla še višje od sedanjih rekordnih vrednosti. Ne glede ali verjamemo v podnebno segrevanje ali kaj drugega, je nesporno dejstvo, da so zime sedaj bistveno bolj mile kot 30 ali 40 let nazaj in poletje precej bolj vroča. Pa tudi nekateri vremenski pojavi kot so neurja in toča bolj siloviti.

Drugo pa so hudourniške poplave, kjer pade ogromno dežja v zelo kratkem času (to je bil primer sedaj pri nas). Tega se po moje pa ne da dobro simulirat, saj na to, kaj se bo zgodilo vpliva veliko dejavnikov. Pri taki poplavi voda naraste zelo hitro in nosi s seboj zemljo, pesek, skale, drevesa, veje itd. S tem si voda lahko nekje zapre pot oziroma bistveno zmanjša pretok ter si išče pot drugje. Ustavi se ne. Tako da rušilna moč take poplave je silovita in nepredvidljiva.

Če bi sicer jaz lahko določal, na Ljubljanskem barju ne bi stala niti ena hiša ali celo stavbeno naselje. Že sami iz tega se vidi, kako zelo se ignorirajo dobro dokumentirani naravni pojavi. Potem ko se bodo pa enkrat spet vozili s čolni od hiš do hiš se bodo pa nekateri spet jokali, zakaj nihče nič ne ukrene. Kaj pa naj bi ukrenili? Ljubljansko barje je razlivno polje za Ljubljanico. To je tako že dlje kot smo mi tu.

Upoštevajoč razlike med državama v bruto domačem proizvodu, številu prebivalcev in dolžini hidrografske mreže, v vseh primerih vlaganja v Sloveniji bistveno zaostajajo za Avstrijo. Slovenija vlaga v vodarstvo za omenjene namene v povprečju letno med 0,02 in 0,03 % BDP, Avstrija v povprečju 0,06 %; Slovenija vlaga primerljivo veliko kot Avstrija le ob odpravi posledic katastrofalnih poplav, ko dosegajo škode več 100 milijonov evrov. Glede na število prebivalcev je letni vložek v Sloveniji dobrih 5 EUR na prebivalca, v Avstriji pa 17 EUR na prebivalca. Tudi vložki na kilometer vodotoka so v Sloveniji bili v povprečju le okoli 400 EUR na km in v Avstriji blizu 1500 EUR. Razmerja so za Slovenijo še slabša, ker smo v prikazani analizi uporabili za Avstrijo le podatke o državnih sredstvih, ki so v povprečju okoli 60 %vseh finančnih vlaganj, preostalo zagotavljajo zvezne dežele in lokalni deležniki.

dronyx je 10. avg 2023 ob 19:58 izjavil:

Berem o poplavah, ki jih je povzročila Pšata v Komendi, Mengšu, menda celo v Trzinu. To je potok, ki ga niti ne opaziš, če nisi pozoren. Ali je ta potok kdaj v zadnjih 50 letih poplavil ve vem. Ne znam pa si predstavljat, kaj bi morali naredit, da bi lahko sploh preprečili tako poplavo, če pride do takšnega scenarija? Kam drugam bi lahko vso to vodo speljali? V bistvu je Pšata zelo "grd" (vem, ni pravi izraz) potok, saj se vanj stekajo še drugi manjši potočki, skratka kot magnet lahko privleče v svojo malo strugo ogromno količino vode. Tega si ne želiš imeti ob hiši.

starfotr je 9. avg 2023 ob 18:21 izjavil:

Zaradi "debirokratizacije" imamo sedaj to sranje.

Če bi se v zgodovini držali predpisov, strogo ne bi pustili gradit ter bi porušili črne gradnje pravi čas, bi sedaj imeli mnogo manjšo škodo ter mnogo manj sitnosti.

johnnyyy je 11. avg 2023 ob 05:44 izjavil:

Ne vem zakaj imate vsi neko filozofijo, da je potrebno vodo nekam spravit? Tam je sorazmerno ravninski teren in če je vode preveč se bo tam zadržala in razlila. Zato je boljše to upoštevati ob načrtovanju in hiše postaviti na višje nivoje - dvignejno pritličje, ali pa nasuti, da imaš hišo ali del nje cca 1m nad terenom.

mirator je 10. avg 2023 ob 14:36 izjavil:

To področje je tudi že bilo večkrat poplavljeno, vendar kakšne hude škode do sedaj ni bilo. Tam je sicer že večkrat zalilo tudi glavno cesto in celo odneslo stari most in nekaj jezov. Po sanaciji je izgledalo da bo vse v redu do tokratne katastrofe, ki pa je niti v mislih ni imel nihče.

dronyx je 10. avg 2023 ob 19:58 izjavil:

Berem o poplavah, ki jih je povzročila Pšata v Komendi, Mengšu, menda celo v Trzinu. To je potok, ki ga niti ne opaziš, če nisi pozoren. Ali je ta potok kdaj v zadnjih 50 letih poplavil ve vem. Ne znam pa si predstavljat, kaj bi morali naredit, da bi lahko sploh preprečili tako poplavo, če pride do takšnega scenarija? Kam drugam bi lahko vso to vodo speljali? V bistvu je Pšata zelo "grd" (vem, ni pravi izraz) potok, saj se vanj stekajo še drugi manjši potočki, skratka kot magnet lahko privleče v svojo malo strugo ogromno količino vode. Tega si ne želiš imeti ob hiši.

Ne znam pa si predstavljat, kaj bi morali naredit, da bi lahko sploh preprečili tako poplavo, če pride do takšnega scenarija?

dronyx je 11. avg 2023 ob 06:53 izjavil:

johnnyyy je 11. avg 2023 ob 05:44 izjavil:

Ne vem zakaj imate vsi neko filozofijo, da je potrebno vodo nekam spravit? Tam je sorazmerno ravninski teren in če je vode preveč se bo tam zadržala in razlila. Zato je boljše to upoštevati ob načrtovanju in hiše postaviti na višje nivoje - dvignejno pritličje, ali pa nasuti, da imaš hišo ali del nje cca 1m nad terenom.

Tam se mi zdi, da sploh nihče ni verjel da je možno to, kar se je zgodilo oz. v takem obsegu, sicer ne bi šli gradit novih hiš praktično na nivo zemlje. Se pa strinjam, da bi morali bolj prakticirati dvignjeno pritličje. Saj tudi če niti ni možna klasična poplava ti lahko pritličje zalije enkrat meteorna voda ob močni nevihti. Videl sem že celo primere, ko je pritličje pod nivojem zemlje, tako da imaš spodaj potem bazen, ko pride voda notri. Se mi zdi da ko delajo načrte, imajo ljudje bolj lepe stvari v mislih - sončna lega, lep pogled, ob žuborečem potočku, da ni treba noge dvignit ko prideš v hišo...Na možnost poplav, plazov, meteornih voda, viharja itd. pa ne pomislijo.

svecka je 11. avg 2023 ob 09:30 izjavil:

Pridemo pucat in ni orodja...faking cigani so pokral vse. Ponoč pridejo pa kradejo vse kar se sveti po kovini. Svinje hudičeve. Policaji pa vedo kdo so, pa nič. Naj vojsko pošljejo sem da čuvajo stvari.

dronyx je 10. avg 2023 ob 19:58 izjavil:

Berem o poplavah, ki jih je povzročila Pšata v Komendi, Mengšu, menda celo v Trzinu. To je potok, ki ga niti ne opaziš, če nisi pozoren. Ali je ta potok kdaj v zadnjih 50 letih poplavil ve vem. Ne znam pa si predstavljat, kaj bi morali naredit, da bi lahko sploh preprečili tako poplavo, če pride do takšnega scenarija? Kam drugam bi lahko vso to vodo speljali? V bistvu je Pšata zelo "grd" (vem, ni pravi izraz) potok, saj se vanj stekajo še drugi manjši potočki, skratka kot magnet lahko privleče v svojo malo strugo ogromno količino vode. Tega si ne želiš imeti ob hiši.