Bitke potekajo v številnih državah, Južna Koreja pa je lani preprosto sprejela zakon, ki je tovrstno prakso prepovedal. Apple in tudi Google sta mu seveda ostro nasprotovala in pri tem navajala najrazličnejše argumente, a na koncu sta morala popusti. Apple je zato sporočil, da odslej dovoljuje tudi uporabo drugih plačilnih sistemov. A Apple si je še vedno odrezal velik kos pogače.
Kdor bo želel uporabljati zunanje plačilne sisteme, bo moral zaprositi za dostop do elementa StoreKit External Purchase Entitlement. Ta bo na voljo le za aplikacije, ki se ponujajo izključno v Južni Koreji. Za druge aplikacije bodo morali pisci pripraviti posebno različico, ki bo na voljo le v Južni Koreji. Druga omejitev je dostop, saj bo moral biti sistem integriran v aplikacijo, ne bo pa dovoljeno povezovanje do spleta in zunanjih sistemov. Prav tako v aplikacijah ne bo dovoljena izbira. Na voljo bo bodisi Applov sistem bodisi eksterni, ne pa oba. Na koncu pa ne pozabimo še najpomembnejše omejitve. Tudi od teh zunanjih plačil si bo Apple odrezal 26-odstotni delež, saj bodo morali pisci aplikacij vsakomesečno poročati o prodaji in Apple jim bo izdal račun. Tresla se je torej gora, rodila se je miš.
Medtem ko v celotni EU in v ZDA še čakamo na ureditev, ki je zelo blizu, je Nizozemska od Appla zahtevala isto kot Južna Koreja. Po nekaj globah in zavlačevanju se je Apple vdal. Tudi v tem primeru Apple zaračunava 27 odstotkov provizije (ali 12 odstotkov, v nekaterih primerih, kjer je bila dosedanja 15-odstotna). Nizozemski regulator je to rešitev sprejel kot ustrezno.
