RIAA - Že dlje časa je znan trend vračanja popularnosti gramofonskih plošč, sedaj pa se je ponovno obudilo zanimanje za zgoščenke. Ameriška cehovska organizacija glasbenih založnikov RIAA (Recording Industry Association of America) v poročilu ugotavlja, da se je lani prvič po dolgih letih prodaja glasbe na CD-jih v primerjav z letom poprej povečala.
Nazadnje so rast prodaje zgoščenk beležili leta 2004, odtlej pa je vztrajno padala. Lani so prodali za 584 milijonov dolarjev zgoščenk, kar je več kot leta 2020 (483 milijonov), a še vedno precej manj kot na primer leta 2011 (tri milijarde). Če pa seštejemo vse fizične nosilce zvoka, torej tudi gramofonske plošče, gre za prvo rast prodaje fizičnih nosilcev po letu 1996! Lani je prodaja znašala 1,65 milijarde dolarjev. Gramofonskih plošč so torej lani prodali za milijardo dolarjev, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2020 (643 milijonov dolarjev).
V primerjavi s številkami s preloma tisočletja je prodaja fizičnih nosilcev še vedno nizka. Zanimivo pa je, da je prodaja vse glasbe ne glede na medij dosegla dva vrhova (po številu enot). Prvi je bil fizičnih nosilcev v letih 1992-1999, ko je vztrajalo obdobje visoke in konstantne prodaje. Zaznamoval ga je prehod s kaset na CD-je, vsota pa je ostajala enaka. Nato je prispel Napster, ki je korenito premešal karte, naslednji vrh pa je bil v letih 2007-2012, ki so ga poganjali predvsem digitalni prenosi. Glede na vrednost pa je prodaja glasbe z vrha v letih 1998-2001 in 14 milijard dolarjev strmoglavila na manj kot sedem milijard leta 2014 in lani prvikrat presegla 15 milijard dolarjev.
Narod ima očitno že poln kufer nenehnega preplačevanja stvari, kupiš fizični kos in je dejansko tvoj in lahko z njim počneš kar te je volja, sicer poglejte razliko med "mediji", dejansko se sedaj splača delati kolekcijo. Npr.
Sam pa ne štekam, zakaj nekdo ob poceni streaming opcijah, kupuje fizične medije. Za vsak slučaj, da bo mel musko, če no preživel ww3? Ker so ti res všeč naslovnice? Sploh cdje, za plošče še nekako zastopim nostalgični filing.
Za razliko od gramofonov, kjer se pozna vsak prah in se fizično iztrošijo, se mi zdi zapis na CDjih res zelo kvaliteten. 16 bitna ločljivost in 44,1 kHz vzorčenje sta zelo dobra in tipično precej boljši od tega, kar omogočajo oblačni ponudniki.
Kar se tiče avdiofilstva, se mi zdijo argumenti za CDje zelo močni.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Za razliko od gramofonov, kjer se pozna vsak prah in se fizično iztrošijo, se mi zdi zapis na CDjih res zelo kvaliteten. 16 bitna ločljivost in 44,1 kHz vzorčenje sta zelo dobra in tipično precej boljši od tega, kar omogočajo oblačni ponudniki.
Kar se tiče avdiofilstva, se mi zdijo argumenti za CDje zelo močni.
res je, je zadnje čase kar opaziti ponovno zanimanje za CDje...
Za razliko od gramofonov, kjer se pozna vsak prah in se fizično iztrošijo, se mi zdi zapis na CDjih res zelo kvaliteten. 16 bitna ločljivost in 44,1 kHz vzorčenje sta zelo dobra in tipično precej boljši od tega, kar omogočajo oblačni ponudniki.
Kar se tiče avdiofilstva, se mi zdijo argumenti za CDje zelo močni.
Verjetno zato, ker sm šli zaradi kopmresije v pretočnih storitvah vzvratno s kvaliteto. Že pred 20 leti je bil med audiofili CD zelo povprečen in smo se vsi ozirali na SACD ter DVD-Audio, kasneje še Blu-Ray.
Aja, še neki. V 2022 pa bi res lahko že enkrat naredili nek konkreten fizični medij. USB ključki niso čisto to kar imam v mislih.
Kaj manjka SD karticam? Majhne, pa še precej poceni (1TB 100-150$).
Pogooglaj malo kaj se zgodi s čisto vsakim novim flash spominom, ki je dlje časa brez napajanja. Brez problema vzameš kupljen posnet CD, ki je 25 let ležal na omari in ga normalno predvajaš medtem, ko lahko po tako dolgem času isto narediš s SD kartico, USB ključkom ali SSD-jem samo v sanjah.
Točno to ljudje počnejo/počnemo; sam sicer nimam fizične zbirke glasbe, imam pa PC igre in revije, kjer nekaterih že nisem povohal od začetka 2000ih. Misliš, da taki in podobni vsak dan vlačijo ven čisto vsako vinilko ali CD? Ne, vzameš, ko se ti kdaj kaj "zalušta" ali pa, ko komu kažeš svojo zbirko. Želja do poslušanja lahko pride enkrat na teden, vsakih nekaj mesecev ali pa celo na nekaj let, kot sem višje omenil; po nekaj letih neuporabe bi v primeru uporabe SD kartic namesto CD/vinyl bilo čisto vse to samo za v smeti.
Za vsakodnevno poslušanje je po eni strani tudi škoda fizičnega medija, kjer nekatere zaradi obrabe celo uničuješ. Za 5x na uro na repeat je čisto dovolj mp3, ogg ali flac file, vinilka/CD pa naj kar ostane na varnem na polici.
Ne crkne SD, pač pa podatki na njej. Ni mi trenutno do razlaganja kako TLC in QLC NAND flasha shranjujeta več bitov v isto celico na podlagi različne napetosti in kako postanejo podatki sčasoma neberljivi, ko med temi napetostnimi nivoji več skoraj ni možno razlikovati. Bo kar Google povedal zakaj flash memory ni primeren za cold storage.
Ti trdis, da zadeve izgubijo podatke ob neuporabi. Evo, jaz sem zdajle potegnil iz predala eno od mojih prvih 128MB SD kartic, ki garantirano ni bila v uporabi vec kot desetletje in ne bos verjel, se vsi podatki na njej so popolnoma delujoci.
Dolgo že ne uporabljam cdjev, ampak ravno po neki vzdržljivosti niso sloveli. Da o usb ključki sploh ne govorim, je pa res odvisno od uporabe, če ležijo v predalu, se res težko pokvarijo.
Tudi pri CD-jih ne gredo stvari tako hitro k vragu, sploh pri nastancanih ne. Pri zapisljivih je pa odvisno na kaj naletis. Sam sem se jih sicer pred casom znebil vecine, ampak mi Traxdata Gold izpred 20 let ni prebral noben pogon, neko no-name zadevo brez oznake pa brez problema.
Zakaj bi na dolgo in široko razlagal nekaj, kar je bilo tu že omenjeno milijon krat na tem forumu, recimo v tej temi? Flash NI za cold storage (kar bi nakup glasbenega albuma na SD kartici bil) neglede na to kako to komu ni všeč in se kar spodobi, da to znanje na računalniškem forumu spada pod splošno razgledanost.
Sicer pa: - 128MB kartica je čisto drug tech kot to kar se trenutno prodaja, 2-bit MLC ali celo 1-bit SLC, medtem ko je večina trenutnih 4-bit QLC - kartice (in ključki) so že kar nekaj časa potrošni material v katerega gre največji gnoj od gnoja, ki še pogojno deluje in ni primeren za SSD-je, internal memory telefonov in podobno.
Primerjati stare ključke in kartice z novimi v trgovinah je isto kot primerjava Golfa 2, legende med avti, z vso svinjarijo ki trenutno stoji po avtohišah...glede vzdržljivosti se lahko čisto vse skrije.
Tudi pri CD-jih ne gredo stvari tako hitro k vragu, sploh pri nastancanih ne. Pri zapisljivih je pa odvisno na kaj naletis. Sam sem se jih sicer pred casom znebil vecine, ampak mi Traxdata Gold izpred 20 let ni prebral noben pogon, neko no-name zadevo brez oznake pa brez problema.
Imam popolnoma drugacne izkusnje. VSI opticni mediji mi delajo brez problemov tudi po 20 letih.
on topic; kje se pa lahko kupijo tisti M-diski ali kaj so že, ki obljubljajo 100 in več letno shrambo brez izgube zapisa? Pekače sem naše za "male pare", medijev pa ne najdem... popravek, pisalo je, da ni na zalogi...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Za razliko od gramofonov, kjer se pozna vsak prah in se fizično iztrošijo, se mi zdi zapis na CDjih res zelo kvaliteten. 16 bitna ločljivost in 44,1 kHz vzorčenje sta zelo dobra in tipično precej boljši od tega, kar omogočajo oblačni ponudniki.
Kar se tiče avdiofilstva, se mi zdijo argumenti za CDje zelo močni.
Verjetno zato, ker sm šli zaradi kopmresije v pretočnih storitvah vzvratno s kvaliteto. Že pred 20 leti je bil med audiofili CD zelo povprečen in smo se vsi ozirali na SACD ter DVD-Audio, kasneje še Blu-Ray.
To vse drži. Vendar pa je potem v dekodiranju ter prenosu signala do končne stopnje še en kup znanosti. Kolikor vem, ste se ravno avdiofili skoraj patološko fokusirali na DAC vezja. Za CDje je bilo teh dizajnov veliko, mnoge so zelo skritizirali. Kar se je obdržalo do sedaj, je kvalitetno. SACD in DVD tehnika je sicer vsaj teoretično boljša, a manj razširjena. Manj izdelkov, manj konkurence in selekcije. Predvsem pa manjša dostopnost in višje cene.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Saj tudi digitalne avdio kasete obstajajo in obstajajo playerji ampak ce se ne prime, se ponavadi ne prime zato, ker so ljudje le pametnejsi kot pa proizvajalec misli.
Za razliko od gramofonov, kjer se pozna vsak prah in se fizično iztrošijo, se mi zdi zapis na CDjih res zelo kvaliteten. 16 bitna ločljivost in 44,1 kHz vzorčenje sta zelo dobra in tipično precej boljši od tega, kar omogočajo oblačni ponudniki.
Kar se tiče avdiofilstva, se mi zdijo argumenti za CDje zelo močni.
Verjetno zato, ker sm šli zaradi kopmresije v pretočnih storitvah vzvratno s kvaliteto. Že pred 20 leti je bil med audiofili CD zelo povprečen in smo se vsi ozirali na SACD ter DVD-Audio, kasneje še Blu-Ray.
To vse drži. Vendar pa je potem v dekodiranju ter prenosu signala do končne stopnje še en kup znanosti. Kolikor vem, ste se ravno avdiofili skoraj patološko fokusirali na DAC vezja. Za CDje je bilo teh dizajnov veliko, mnoge so zelo skritizirali. Kar se je obdržalo do sedaj, je kvalitetno. SACD in DVD tehnika je sicer vsaj teoretično boljša, a manj razširjena. Manj izdelkov, manj konkurence in selekcije. Predvsem pa manjša dostopnost in višje cene.
Namenoma se nisem spustil debato gled cele reprodukijske verige. Tako je, imaš prav, nosilec in zapis na njem je šele začetna točka. Če si bil resen audiofil si imel najmanj ločeno škatlo za DAC.
Ampak dandanes CDja nimaš kam vtaknit, ni ga več v avtu, ni ga več v računalniku, moraš za poslušanje spet kupit namensko škatlo. Potem je spet vseeno če kupiš DVA-A ali blueray predvajalnik, v mnogih primerih pa predvajalnik podpira vse formate, cd, dvd-a, bluray, sacd.
Tudi ni toliko razlike v ceni naštancat CD ali pa bluray in v vsakem primeru je studijski posnetek boljše kvalitete kot je 44khz/16 bitov, torej podatki so.
Sicer pa da, danes je izgleda "vrhunec" že če imaš kvaliteten blutooth prenosen predvajalnik. :/ :/
CD je dober kot varnostna kopija. Naceloma je trivialno iz torrent strani zdownloadati identicen nosilec. Glavna tezava je postaviti oz. predvsem navzven odpreti lasten audio streaming service.
Sam pa ne štekam, zakaj nekdo ob poceni streaming opcijah, kupuje fizične medije. Za vsak slučaj, da bo mel musko, če no preživel ww3? Ker so ti res všeč naslovnice? Sploh cdje, za plošče še nekako zastopim nostalgični filing.
Zato, ker glasba s streaming servisa lahko cez noc izgine.
Sam pa ne štekam, zakaj nekdo ob poceni streaming opcijah, kupuje fizične medije. Za vsak slučaj, da bo mel musko, če no preživel ww3? Ker so ti res všeč naslovnice? Sploh cdje, za plošče še nekako zastopim nostalgični filing.
Zato, ker glasba s streaming servisa lahko cez noc izgine.
Ze res, ampak zato imas zadeve pac v MP3 ali FLACC, ne pa neko sranje ki ti zaseda pol dnevne sobe, pa se potem moras iz jebene koreje kupovat kartuso zato ker ti je gramofon drugace v pizdi bozji.
Pomankanje čipov, unplugged gramofon na fedr in trobento. Hrčkanje fizičnih medijev je element audiofilizma, za preostalih 99% poslušalcev brezpredmetno glede na možnosti. Dvomim, da bi pristop "Dubaji žarnce" vplivalo pozitivno.
