Upokojenci so proti dvigu min.pokojnine

Mato989 je 23. mar 2021 ob 08:43 izjavil:

Ne bluzi, pa naj gredo, če jim je minimalec previsok, v Avstrij9i je minimalec nižji kajne? Pa v Nemčiji!

Saj grejo, brez skrbi, ker tule vendarle nista Avstrija ali Nemčija ampak post-socialistična država brez podjetniške tradicije.

Brez skrbi, da grejo, ne glede na to, če jim ti mahaš v slovo.

Saj boš razumel enkrat, zaenkrat še pač ne.

PS: Marsikomu bi pasalo, da tu veljajo avstrijski in nemški pogoji, meni osebno celo velikoooo bolj kot tebi, Mato :-)

Ehm, bom vseeno prilepil članek iz Financ, to je samo reklama za njih, ne glede na to, kako jih boste pljuvali, neoliberalce hudobne, ker vam ne talajo višje minimalne plače:

Beg podjetij iz Slovenije: tu smo
Čas branja: 8 min
22.03.2021 14:51
Ne le korona, razlog sta tudi dvig minimalne plače in splošna racionalizacija poslovanja v novi 'normalnosti'
PETRA SOVDAT , TANJA SMREKAR , LANA DAKIĆ

Beg podjetij iz Slovenije: tu smo
Več iz teme:
poslovni modeli > koronavirus > stečaji > brezposelnost > avtomobilska industrija > poslovanje podjetij > farmacija > trg dela > prestrukturiranje > poslovno okolje > Class > Jože Smole > Marjan Trobiš > Boxmark Leather > Sanofi > Blaž Cvar > Obrtna zbornica Slovenije >
Le v zadnjih dveh tednih smo izvedeli, da bo Slovenija ostala brez skupno 987 delovnih mest - zaprtje tovarn so napovedali v ormoškem proizvajalcu očal Safilo ter v slovenjgraškem proizvajalcu avtomobilskih sedežev Adient, (njihova novomeška tovarna ostaja, so nam odgovorili). Pridružila sta se podjetjem, kot sta Cimos in Revoz, ki so odpuščala že lani. Zmanjševanje števila zaposlenih so pred nedavnim napovedali v Alpini, brez koronskih subvencij bi odpuščali tudi v mariborskem Tamu, kjer so še septembra lani napovedovali večja odpuščanja. Po podatkih trgovinske zbornice je delo v panogi od lanskega poletja izgubilo 12.600 ljudi. V gostinstvu in turizmu je brez službe četrtina redno zaposlenih. Industrija dogodkov že skoraj leto dni 'gleda v zrak' in živi večinoma od koronapomoči. In to v času, ko veljajo odpustki pri razglašanju insolvenc. Kaj so vzroki odhodov in zapiranj in ali lahko pričakujemo še nova krčenja?

V enem od največjih slovenskih izvoznikov, novomeškem Revozu, so že lani odpuščali in napovedali še dodatna: lani je tako povprečno število zaposlenih upadlo na raven leta 2018. Še leta 2019 je Revoz v povprečju zaposloval 3.212 ljudi, lani 477 manj, za letos pa so napovedali, da bo številka manjša še za 345 ljudi, kar pomeni zmanjšanje na 2.390 zaposlenih.

Joze Smole; Ekonomsko socialni svet ESS, izredna seja, novinarska konferenca po izredni seji; Ljubljana, Slovenija, 30.01.2017, Foto: Jure Makovec
Foto: Jure Makovec
'Podjetja ne bodo v medijih najavljala, da odhajajo. A že odhajajo in še bodo. Lani je 120 podjetij podpisalo javno pismo proti zvišanju minimalne plače, to je več kot četrtina izvoznega gospodarstva, pa nas nihče ni poslušal. Še več, popolnoma izrinjeni smo bili iz socialnega dialoga. Zdaj se pa to dogaja. Eno so foteljske analize in pričakovanja, drugo so dejanske razmere. Zapirajo se predvsem podjetja z lon posli. Veliki sindikati, veliki politiki ne odpirajo delovnih mest,' se je na vprašanje, ali ve še za kakšno podjetje, ki bo v kratkem zaprlo vrata, odzval direktor združenja delodajalcev Jože Smole.

O dvigu dodane vrednosti veliko govorimo, pogojev za boljša delovna mesta pa ne ustvarjamo
Bi morala podjetja in menedžment narediti več, da ohranijo poslovanje v Sloveniji? 'Tista, ki se niso mogla prestrukturirati, so zaprla ali zapirajo,' odgovarja Smole.

O tem je na nedavnem posvetu zbornice elektronske in elektroindustrije govoril tudi Peter Wostner iz Umarja, ki je opozoril, da bi v podjetjih morali pokazati 'več prebojnosti in drznosti' pri robotizaciji: 'Raziskave kažejo, da imajo države, ki so bolj intenzivno robotizirane, višjo raven zaposlenosti. Slovenci naj bi vpliv digitalnih tehnologij na gospodarstvo sicer vrednotili pozitivno, hkrati pa je delež posameznikov, ki pozitivno vrednotijo vpliv tehnologij na družbo, najnižji med vsemi državami članicami EU.' In še, da je za 'rast produktivnosti potreben nov družbeni dogovor'.

A tudi za tega pri nas ni vneme - politikov so sicer polna usta digitalizacije in dviga dodane vrednosti, razmer za ustvarjanje takih delovnih mest pa ne ustvarjamo. Spomnimo le, da predlog socialne kapice predvideva mejo šele pri šestih tisočakih bruto plače in tako ne bo zajel kadrov, ki bi jih morali privabiti.

Trobiš: V prihodnjih mesecih bodo še nove slabe novice
Preberite še:
Podjetja o minimalni plači: z zvišanjem bomo manj konkurenčni, porušila se bodo plačna razmerja
O posledicah dviga minimalne plače, vpliva koronavirusa na posel in nujnosti prestrukturiranja govori tudi Marjan Trobiš iz podjetja Boxmark Leather, ki je lani že odpuščalo, a manj, kot so napovedovali sprva. 'Če ne bi odreagirali pravočasno in se prestrukturirali, pridobili nove posle zunaj avtoindustrije, v letalstvu, če nam ne bi uspelo pridobiti statusa razvojnega centra, bi tudi mi bili tu, pred zaprtjem. Tu ni čustev, tu so podatki. Ko bo prvo četrtletje mimo, pričakujem še več odločitev o zaprtjih proizvodenj pri nas,' ni prav nič optimističen.

Marjan Trobiš - izjava po sestanku s predstavniki slovenskih podjetij. , Ljubljana, 09.03.2020 Foto: Aleš Beno
Foto: Aleš Beno
'Če se osredotočimo le na avtoindustrijo, ki je velik del izvoznega gospodarstva, smo le od decembra lani že pridelali mesec dni brez ali z zmanjšano produkcijo. Ker so težave z deli, predvsem pri dobavi polprevodnikov, ne gre pa zanemariti tudi precej manjše prodaje avtomobilov, se podaljšujejo dopusti. Pred novim letom smo več ali manj gledali 14-dnevno ustavitev, nato so se za kak teden podaljšali še v januar, zdaj spet za en teden v marcu. In bojim se, da ni zadnjič. Napovedujejo se še dodatna podaljšanja, po velikonočnih praznikih in tudi pred poletjem. Nas rešuje razpršenost proizvodnje tudi na letalsko panogo,' pravi Trobiš.

Slabo: odhajajo tudi delovna mesta z visoko dodano vrednostjo
Kljub dobrim časom za farmacevtsko panogo pa ukrepajo tudi v tej. S tem pa se potencialno zmanjšujejo tudi delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Potencialno zato, ker še ni povsem jasno, ali bodo zaposleni zdaj delali za kakšno drugo podružnico ali kot posredniki in koliko jih bo ostalo brez dela oziroma ne bodo našli službe drugje (v panogi).

glaxo
Zaradi 'spremembe poslovnega modela' je zaprtje podružnice v Sloveniji že napovedal britanski farmacevt GSK, smo poročali. V tem so nam dejali, da so zaposlene in zavod za zaposlovanje o tem obvestili septembra lani, zaposlenim skupaj z zavodom organizirajo izobraževanje in prek ene od kadrovskih agencij ponujajo pomoč pri iskanju nove zaposlitve.

Delo je po tem neuradno poročalo tudi, da podružnico pri nas konec leta zapira tudi francoski farmacevt Sanofi - tudi ta je sporočil, da 'na globalni ravni spreminjajo poslovanje'. Podružnico pa je že zaprl irski farmacevt Aspen Pharma.

V gostinstvu in turizmu izgubila službo četrtina redno zaposlenih. Kako kaže?
Lani je vrata zaprlo 1.300 gostinskih lokalov in 1.700 nastanitvenih objektov, pravi Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, tudi sam gostinec. To je približno 30 odstotkov vseh podjetij in podjetnikov iz omenjene dejavnosti. Bodo ti ostali zaprti? Po oceni Cvara bo tudi po koroni ostalo zaprto približno 15 odstotkov teh podjetij, drugi nameravajo svoja vrata znova odpreti. Tako je pokazala tudi anketa med člani.

Zaprto, podjetje, posel, koronavirus, epidemija, covid, restavracija, bar, stroski, davki, racuni, stres, kriza
Foto: Shutterstock
Hkrati s tem je od 38 tisoč redno zaposlenih v gostinstvu in turizmu delo izgubilo okoli 10 tisoč oseb, nadaljuje Cvar. Pri čemer opozorimo, da gre zgolj za redno zaposlene, torej ne tiste, ki so delali občasno po pogodbi, ali študente.

Gostinsko-turistična panoga je ena najbolj prizadetih v koronakrizi. Tako pričakujejo tudi dodatno pomoč v PKP9 - a na ministrstvu za gospodarstvo so nam povedali, da novega paketa za zdaj ne gre pričakovati, smo pa neuradno izvedeli, da analizo morebitnih novih pomoči za panogo še delajo (več v članku Še 15 dni veljavnosti koronske pomoči: se sploh pripravlja 'izhodna strategija'?). Za zdaj v sekciji za gostinstvo predlagajo, da bi država vsem tistim, ki jim je promet lani upadel za desetino, nakazala pet odstotkov prometa iz leta 2019. To je po oceni Cvara okoli 120 milijonov evrov. Poleg tega računa še, da bo država zaposlenim plačala minimalni regres - kar je dodatnih 28 milijonov evrov.

Kljub odpustkom pri razglašanju insolvenc se podjetja zapirajo
Lani je AJPES naštel kar 14.438 izbrisov samostojnih podjetnikov, kar je okoli 2.200 več kot leto prej. Največ izbrisov je bilo marca lani, torej na začetku prve epidemije, ko še ni bilo jasno, kakšne pomoči - ali sploh - bodo podjetniki dobili. Takrat se je iz registra izpisalo kar 2.088 podjetnikov, nekaj več kot dva tisoč izbrisov je bilo tudi v oktobru, torej prvi mesec druge epidemije.


Manj kot predlanskim pa je bilo kljub koroni lani izbrisov gospodarskih družb. In sicer vsega skupaj 2.835, predlanskimpa 3.716.


V prvem valu prvi skok brezposelnosti
V prvi val epidemije smo v Sloveniji zakorakali s 77 tisoč brezposelnimi. Že po koncu marca je število brezposelnih začelo naraščati - aprila se je na zavod na novo prijavilo 14.419 brezposelnih, od tega 43 odstotkov zaradi poteka zaposlitev za določen čas, 39 odstotkov pa trajno presežnih delavcev (torej odpuščenih). Med presežnimi delavci so prevladovali tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo v gostinstvu, sledijo tisti iz predelovalnih dejavnosti in trgovine ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kamor se uvrščajo tudi turistične in kadrovske agencije - podjetja so namreč najprej odpovedovala pogodbe z agencijskimi delavci in šele potem odpuščala zaposlene. Med poklici je delo izgubilo največ natakarjev, prodajalcev, proizvodnih delavcev, čistilcev in tajnikov ter kuharjev.

Prvo epidemijo smo konec maja končali z 90.415 brezposelnimi. Ekonomisti so takrat ocenjevali, da so vladni ukrepi subvencioniranega čakanja na delo in višje sile delovali, saj množičnih odpuščanj ni bilo, vlada pa je z lanskim junijem uvedla tudi subvencionirano skrajšanje delovnega časa. Hkrati pa so opozorili, da je okoli tretjina delovnih mest tistih, ki so trenutno na čakanju na delo ali delajo po skrajšanem delovnem času, dolgoročno ogrožena.


V drugem valu manjša rast brezposelnosti
Vlada je ukrepe nadaljevala tudi poleti, ko se je brezposelnost umirila zaradi zagona gospodarstva in sezonskega zaposlovanja, spet pa je začela naraščati novembra, ko se je začel drugi val epidemije koronavirusa in smo imeli okoli 84 tisoč brezposelnih (v novembru se je na zavod na novo prijavilo 7.356 brezposelnih oseb, pol manj kot aprila v prvem valu). Brezposelnost je rasla tri mesece - ob začetku leta se tudi sicer poveča število brezposelnih zaradi izteka pogodb za določen čas -, februarja pa se je začela zniževati in konec meseca je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 88.051 brezposelnih oseb. Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je sicer pred kratkim ocenila, da so lani v trgovski panogi izgubili 11 tisoč delovnih mest, v prvih dveh mesecih letos pa še 1.600.

Delodajalci v tem času najbolj povprašujejo po gradbenih in proizvodnih delavcih ter voznikih. Trenutno je na zavodu za zaposlovanje 83.795 brezposelnih (začasni podatek za petek). Umar sicer za letos napoveduje rast brezposelnosti, v povprečju naj bi bilo 90.200 brezposelnih, zaposlenost pa naj bi letos upadla za 0,1 odstotka.

Od letošnjega februarja na čakanju 66 tisoč zaposlenih
Zaradi koronakrize so na zavodu za zaposlovanje v prvem letu epidemije prejeli več kot 235 tisoč vlog delodajalcev za približno tretjino delovno aktivnega prebivalstva in skoraj 15 tisoč vlog za ukrepe za brezposelne. V zadnjem letu dni so tako skupaj izplačali skoraj 508 milijonov evrov 36.625 delodajalcem za 248.171 zaposlenih. Največ izplačil je bilo za čakanje na delo (60 odstotkov), sledila so izplačila za karanteno (30 odstotkov) in subvencije za skrajšani polni delovni čas (10 odstotkov), sporočajo z zavoda. Ocenjujejo tudi, da se je zaradi izvajanja interventne zakonodaje ohranilo več kot 200 tisoč delovnih mest, zaradi česar je tudi manj brezposelnih

Podatki za minuli teden kažejo, da so po zadnjem interventnem paketu zakonov (PKP 8), ki je začel veljati 5. februarja, prejeli 19.068 vlog delodajalcev za povračilo nadomestil za čakanje na delo za 65.922 zaposlenih.

Kaj lahko pričakujemo? Več stečajev, prisilk in zapiranj
Poleg državne koronapomoči, ki subvencionira čakanja na delo, skrajšani delovni čas, nekaj malega fiksnih stroškov ter izplačuje temelji prihodek podjetnikom, ki so jim upadli prihodki, je eden od 'odpustkov tudi' zamrznitev obveznosti uprave oziroma poslovodstva razglasiti insolventnost. Ta bo veljala še tri mesece po poteku koronskih ukrepov (več o tem v članku Moratoriji pri stečajih in insolventnosti zaradi korone - a ne za vse enako). Po tem, opozarjamo, se lahko, če ne bo hitrega odboja, zgodi val zapiranj podjetij.

Mato989 je 23. mar 2021 ob 08:54 izjavil:

Schrodingers effect, ko grejo pa ostanejo =)

Ti se kar hecaj, Mato

showsover je 23. mar 2021 ob 08:55 izjavil:

Kaj lahko pričakujemo? Več stečajev, prisilk in zapiranj

Majhna cena za to da smo varni pred 99,99999% smrtonosnim virusom.

Mare2 je 22. mar 2021 ob 15:37 izjavil:

Tam nekje zadnjih 15 let so penzionisti hudo nastradali glede količnika za penzijo. Treba bi bilo najprej njim povrniti razliko. Seveda, kdor ni delal 40 let naj razliko, če rabi, črpa iz drugih soc. transferjev. Levica pa itak kar strelja vsevprek, kaj bi nekomu populistično dali, seveda ne iz svojega žepa.

Pozabljaš, kdo je na ablasti in kake ukrepe sprejema.

Naslednjič 14 dni bol ključnih

Zanima me, kaj bi se zgodilo, če bi pri nas ukinili minimalno plačo.

gtfo - Veliki poznavalec ekonomije. Delo štance (stiskalnice) je poceni, kos, ki ga štanca izgotovi pa je lahko vreden več ali manj, odvisno, kje je bil ztisan, kje so bila narejena orodja in za kakšen proizvod so. Če dobiš v državo orodje, material in nudiš samo štancanje, si naredil zelo nizko dodano vrednost, ki šteje, tam do 10€ na uro. Pri Akrapoviču štanca naredi podobne izdelke, ki so vredni nekaj 100€/h. V čem je razlika? Akrapoviču štance stiskajo doma oblikovane dele, ki so namenjeni končnemu proizvodu - izpušni cevi za motorje ali avtomobile, v vrednosti od 1k€ naprej. Vsa novo ustvarjena vrednost je pridobljena v Slo in ostane v Slo. Štancanje izdelkov za BMW pomeni, da v Slo ostane samo cena dela na štanci (samo za primerjavo, lahko je tudi sedež v luxuznem vozilu). Vse je narejeno v tujini, pri nas se samo štanca, vari, šraufa ali sestavlja.

Slovenija bi morala investirat v domačo sfero, visoko tehnoloških podjetij z izdelki, ki imajo visoko dodano vrednost, lon posle pa prepustiti južneje. Mi podpiramo šraufnciger fabriko Revoz, Gorenje (postaja sestavljalnica kitajskega znanja), zajebali smo podjetja, ki so imela lasten razvoj in delavce, ki so znali delat, poleg tega so te firme živele nešteto kooperantov pa smo dopustili, da je šlo vse v maloro. Ostaja nam samo turizem (zaradi naravnih danosti) pa se ga na žalost ne znamo it. Smo na križišču Evrope pa ne znamo sestavit velik ligistični center. Po dolgem in počez nas šibajo države, ki so ob naši osamosvojitvi bile ruski sateliti, z veliko nižjim BDP-jem, kot ga je imela Slovenija. Vsak čas nas bodo šibali Srbi,....

Skratka jokamo za lon firmami, ki v slovenski BDP in predvsem v državne blagajne, prispevajo sila malo (od minimalnih plač so prispevki zelo bogi).
Lon posel, prinaša nekaj profita samo lastniku, če najde dovolj budal, da mu za bagatelo delajo po 12 ur/dan.

Imate kratko lajtngo ali pa ne veste, kaj se je dogajalo v prejšnji državi. Firme so imele pogodbe s kooperanti, ki so delali lon posle za njih, če je hotel kdo biti predrag, se je hitro našlo cenejšega in to je bistvo lon poslov, da dobiš željene polproizvode, čim cenejše in čim bolj kvalitetne.

Res je, lon posli znajo postat nekonkurenčni z dvigom minimalne plače in naj grejo, kamor hočejo.
Izdelava vijaka za avto industrijo stane v Nemčiji na primer 5€, v Avstriji 4€, slovenski podjetniki so zadovoljni s 1,5€ in tujci, cenejše dobijo zelo težko, če se cena dela dvigne na vrednost vijaka 1,75€ pa bi morda Bolgari to naredili za 1,6€, za 1,5€ se jim po kalkulacijah ne splača.

To so tista grenka dejstva, ki mučijo naše nesposobne managerje. Znajo delat samo dobre izdelke po dumpinških cenah, ki ne dovoljujejo višjih plač.

Dokler bo tako, ne bo niti denarja za delavce, niti za raziskovalce, niti za državne blagajne, najmanj pa za penzije.
Korona je pa samo dober izgovor.

gtfo - Sem se hudičevo aktiviral in moje firme niso uspeli ukrasti managerji, kaj več pa v masi ljudi, ki ne uporabljajo glavo za drugo, kot nošenje kape in obiske frizerjev, se pa ni dalo. Je bil pač čas enotnega razmišljanja, kako pokrasti družbeno premoženje. Firme ne dajejo hitrih dobičkov, če pa pridobiš plac in to lepo prodaš ali daješ v najem, pa za pet managarjev bivše firme, pomeni kar lepe zaslužke, potem pa še krediti za prenovitev proizvodnje, ki so praviloma odplavali v davčne oaze, naredili luknjo v bankah in smo tu, kjer smo. Stranke morajo nabrati dovolj zaloge v mandatu, ker nikoli ni ziher, da pridejo še kdaj, zato gredo tudi državni proračuni in najeti krediti, na posebne račune naših.
Ovira je bil SDK pa so ga hitro ukinili s podporo vseh takratnih strank v parlamentu. So dobro vedeli kaj in kako morajo delat. Titovi dediči so ostali reveži, niso nič dedvali, naši politiki so si večina nabrali za nekaj generacij brezskrbnega življenja.
Saj kako je potrebno poslovat ve vsak manager za svoj žep, kar se kaže v jahtah, vilah, avionih, voznem parku,......, tudi to vedo, kako se ustvarja višja dodana vrednost, ampak je problem, ker to ne gre čez noč, posli s katerimi se ukvarjajo pa to omogočajo, kaj je z ostalimi državljani, jih pa briga en velik k..c.

Za ustanovit podjetje velikosti Litostroja, je potrebno nekaj miljard, uničili so ga v nekaj letih, Kolinska je preživela prvo in drugo svetovno vojno, komunizem, Bavčar je to zrihtal v dobrem letu.

@solatko, lepo in pravilno napisano, ampak tukaj ni gtfo nič kriv...
Po osamosvojitvi se je peljalo rajo žejno čez vode, ko so obljubljali drugo Švico.
Meni se je prižgala rdeča lučka že 1992, ko je Menciger na valu 202 rekel, da je majhna država draga država.
Moramo se tudi zavedati dejstva, da se v kokoški politikom jebe za rajo. Ja, dol jim visi kaj bo s folkom...
Zato pa imamo takšno stanje, kot je sedaj. Šolski primer teorije zarote, ko se peščica posameznikov odloči, da bo za lastno korist zavozila celotno državo.

showsover je 23. mar 2021 ob 18:08 izjavil:

Solatko, saj vse veš, povedi nas novim delovnim zmagam naproti, torej, škoda, da se nisi aktiviral že davno nazaj, da bi naše managerje malo naučil, kako je potrebno poslovati.

Saj to ni neka težka znanost.

Ampak, če hočeš dobro zaslužiti, moraš iti malo v širni svet, to pa malemu, zahojenemu Janezku ni po pogodu, ker zraven ni mamice.

Zato glupim managerjem ne pomaga nobena šola, ne faks, ne MBA, ne GeaCollege, ker edino kar se tam naučijo, je nižanje stroškov. Sveto delo jebenih zahojencev, ki ne vidijo celotne slike.

Potovanje in poslovanje s tujino je nujno praktično v vseh državah, če hočeš res dobro služiti, saj se domači trg hitro napolni in posledično konkuriraš z nizko ceno. Ker tako ali tako vsi prodajajo isto sranje.

Dostikrat bi pa lahko lastno sranje v tujini bistveno bolje prodal, samo je težko, ker večina folka ne govori tujih jezikov, pa brez tega pač ne gre...

Povprecen slovenceljski manager bi stroske nizal pri tistih, ki njemu omogocajo zivljenski slog, kot ga ima--pri zaposlenih.

Je bilo lepo vidno kako je bilo to narejeno z bivso Mladinsko Knjigo Tiskarno. Nam je pubec, ki se niti rodil se ni ko so ze nekateri zaposleni delali tam, rekel "Ce vam kaj ni vsec si pa poiscite drugo sluzbo."

Podnapisi: MKT Print je bil nacrtno unicen.

Dosti državnih firm so managerji uničili, ker jim slovenska vlada ni omogočila/dovolila privatizacije.

Eden takih je Litostoj. Duhovnik je načrtno zjebal firmo, potem se je pa še na faksu hvalil s tem...

Moje mnenje: niste resni.

Mato, sem ti ze rekel, poisci si strokovno pomoc, ker si totalen psihopat.

Alien123 je 24. mar 2021 ob 15:06 izjavil:

...Pol pa gremo vsi na borzo. Naj propadne slovenija, mogoče bi blo to najboljše.

Nato napis:

GAME OWER
Try again?
[YES] --- [NO]

Menda tako vi razumete svojo domovino? ALi vam mogoče bolje ustreza:
[NO] --- [NO]

Gagatronix je 24. mar 2021 ob 14:47 izjavil:

Mato, sem ti ze rekel, poisci si strokovno pomoc, ker si totalen psihopat.

Zakaj sem psihopat? Zato ker povem resnico?

svecka - Lenuharji so postali zaradi uničenja večine slovenskih firm, ki so kvalitetno zaposlovale. Niso vsi bedaki, da bojo svoje telo prodajali pod ceno preživetja in prekarne oblike dela, kjer še poštenega kredita ne moreš vzet. Sociala in malo fuša, ostane čas in denar, lenuharji, ki ne znajo pa nič delat, se morajo pa preživljat pri slovenskih podjetnikih za minimalca, po možnosti za eno leto in 10-12urnim delovnim časom + brzplačnimi vikend paketi, sobota 12, nedelja 10.

Sam ima solatko prav. Če se ne bodo plače porihtale bo gospodarstvo padlo. Slovenci ne bodo več delali za takšno plačo. Ne mi pravit da bodo pol južnjaki delali namesto nas, so jih hitro spet za naše zamenjali, ker so nesposobni. Pa večinoma jih gre še raje bolj na sever.
Glej kakšno delajo privatniki, ne plačujejo prispevkov, regresov, firme zapirajo itd.
Dam čisto prav, da so na socialni, upam da pride čimveč črnih s polno družine in vlečejo socialno in bonitete. Potem pa si naj javni sektor lepo kupi račke, katere znesejo zlata jajca.

Alien123 je 24. mar 2021 ob 21:10 izjavil:

Sam ima solatko prav. Če se ne bodo plače porihtale bo gospodarstvo padlo. Slovenci ne bodo več delali za takšno plačo. Ne mi pravit da bodo pol južnjaki delali namesto nas, so jih hitro spet za naše zamenjali, ker so nesposobni. Pa večinoma jih gre še raje bolj na sever.
Glej kakšno delajo privatniki, ne plačujejo prispevkov, regresov, firme zapirajo itd.
Dam čisto prav, da so na socialni, upam da pride čimveč črnih s polno družine in vlečejo socialno in bonitete. Potem pa si naj javni sektor lepo kupi račke, katere znesejo zlata jajca.

Pa kje najdete vi non stop firme ki ne plačajo regresa, tega jaz skorajda nikjer nisem videl in doživel... delal sem v 6 podjetjih od servisa, proizvodnje, trgovine in zdaj IT tehnika pa sem VEDNO dobil regres...

Prispevke lahko preverjaš če ti plačujejo jaz vsake 3 mesece preverim, to je tvoja pravica, če ti pa ni, pa ne jamraj...

@gagatronix, mene vse te metode ne motijo, samo dajte mi bruto 2 plačo, ne pa da me kradete prispevkov, pol pa dajete folku ki ne zbere dovolj delovne dobe

Seveda, ce se jo je pa vec kot desetletje nacrtno izcrpavalo. Poslovanje iz rdecega v rdece in malo pred krizo 2008 nakup nove linije za trdo vezavo, potem pa za 90% upad narocil ter podobne nebuloze. Da je sla s tem v franze tudi hcerinska firma Euroadria, ki je zaposlovala invalide cez katere bi v primeru, da bi bili na socialnih transferjih, imeli psihopati kategorije Mato povedati marsikaj, je skoda besed.

Sedaj imas pa v bivsem skladiscu MKT lokal Kavarna Tiskarna, v skladiscu od Euroadrie je indoor paintball, v bivsi proizvodni hali knjigoveznice pa umetniski ateljeji. Res dosezek.

No, na podoben nacin je koncal tudi Joze Moskric kako desetletje prej, samo da je potem stavba stala dolga leta zapuscena, dokler je niso porusili in zgradili Hoferja.

Gagatronix je 24. mar 2021 ob 21:42 izjavil:

Seveda, ce se jo je pa vec kot desetletje nacrtno izcrpavalo. Poslovanje iz rdecega v rdece in malo pred krizo 2008 nakup nove linije za trdo vezavo, potem pa za 90% upad narocil ter podobne nebuloze. Da je sla s tem v franze tudi hcerinska firma Euroadria, ki je zaposlovala invalide cez katere bi v primeru, da bi bili na socialnih transferjih, imeli psihopati kategorije Mato povedati marsikaj, je skoda besed.

Sedaj imas pa v bivsem skladiscu MKT lokal Kavarna Tiskarna, v skladiscu od Euroadrie je indoor paintball, v bivsi proizvodni hali knjigoveznice pa umetniski ateljeji. Res dosezek.

No, na podoben nacin je koncal tudi Joze Moskric kako desetletje prej, samo da je potem stavba stala dolga leta zapuscena, dokler je niso porusili in zgradili Hoferja.

Če bi bila Euroadria TAKO profitabilna bi jo nekdo v stečaju kupil in delal dalje, pa kot kaže ni bila, laufat firmo zato da majo invalidi nek delovni ritem je pač brezveze in potratno, dajmo jim socialo ali še bolje naj se izobrazijo za IT ko lahko sede delajo pa bo, če so v firmi lahko roke in oči uporabljali pa naj še v ITju...

Plača za te cene bi morala bit min. 1100, penzija min. 800 za 40 let dela.

Ti ne ves kaj pomeni graficni tehnik, ane ? To si lepo dokazal. To nima z webdev nic.

Spet samo dokazujes da nimas pojma o cem govoris, pizdakas se v tri krasne ko sneta sekira, samo zato ker ti gre v nos ker nekdo prejema nekaj za kar ti mislis da si ne zasluzi.