Slo-Tech - Pred dvajsetimi leti sta Jimmy Wales in Larry Sanger začela projekt, ki je počasi in zanesljivo spremenil svet. Postavila sta danes 15. najpopularnejšo spletno stran, ki je na voljo v 316 jezikih in jo vsak mesec obišče 1,7 milijarde ljudi. Odprta spletna enciklopedija Wikipedija je eden najuspešnejših skupnostnih projektov v zgodovini. Wikipedija je v 20 letih iz garažnega projekta zrasla v globalni fenomen, ki pa se je moral nekoliko tudi prilagoditi tudi internetu in človeški naravi.
Da Wikipedija deluje, je pravzaprav fenomen. Stotisoči v stran vlagajo svoj čas, rezultat pa ni kakofonija glasov, temveč kakovostni prispevki. Wikipedijo danes odlikujejo predvsem obširnost, saj bomo v njen našli tudi najbolj obskurne pojave, ki v klasične enciklopedije ne pridejo, in ažurnost. Pomembni dogodki dobijo svoj vnos že v nekaj minutah ali kvečjemu urah, nato pa se sproti posodablja.
Eden ključnih stebrov Wikipedije je preverljivost, saj morajo imeti vse trditve v Wikipedijinih člankih vir. To ni zdravilo zoper vse pomote in dezinformacije, je pa zelo dober začetek. Standard, kaj je sprejemljiv vir, je odvisen od materije. Epidemija covida-19 je primer, kjer so dezinformacije na internetu skorajda preglasile resnico, medtem pa Wikipedijin članek ostaja presenetljivo faktografski. Eno izmed pravil v takšnih primerih je, da posamezni znanstveni članki niso zadosten vir - potrebne so študije študij ali kaj podobnega. Za članek o postavi lokalnega košarkarskega kluba so viri seveda drugačni.
Svoj čas so bili popolnoma vsi članki odprti za urejanje, a so se morali uredniki kasneje sprijazniti s svetom, v katerem živimo, zato so najbolj kontroverzni vsaj deloma zaklenjeni. Prelomnico predstavlja članek o Georgeu W. Bushu, ki je prisegel pet dni po začetku delovanja Wikipedije. Vandalizma na njegovem članku je bilo toliko, da se je Wales naposled odločil, da urejanje zaklene. Že omenjeni članek o covidu je zaklenjen že od maja lani, a sorazmerno blago - ureja ga lahko, kdor je urednik vsaj štiri dni in je doslej popravljal vsaj 10 člankov. Tako dolgi zaklepi sicer niso običajni. Wikipedija stremi k točnosti in nevtralnosti, a pojmov tudi ne olepšuje. V prispevku o QAnonu že v prvem stavku izpostavi, da gre za preverjeno neresnično skrajno desno teorijo zarote, članek pa je tudi zaklenjen.
Najimpresivnejši del so gotovo številke. Wikipedija ima 55 milijonov člankov, 1,7 milijarde obiskovalcev mesečno, 270.000 aktivnih uporabnikov, ki dodajajo ali popravljajo članke, in več kot milijardo urejanj. Seveda ima Wikipedija tudi svoje težave, kjer točnost člankov sploh ni glavni problem. Očiten vandalizem se odpravi v minutah, ostanejo pa v Wikipediji kakšni biseri. Članki v jezikih, ki so manj zastopani, so bolj problematični. Ne le zaradi bizarnosti, kot je bil primer scots, ko se je nekdo leta pretvarjal, da zna ta jezik in v njem pisal nerazumljive stavke, temveč tudi zaradi večje in teže odkrite pristranskosti. Tudi skupnost sama ni popolna, saj 14 odstotkov ljudi, ki so prispevali, poroča, da so že doživeli kakšno obliko nadlegovanja ali trpinčenja.
Wikipedijo opisujejo kot birokratsko anarhijo. Čeprav lahko strani ureja vsakdo, traja nekaj časa, da se spoznamo s kompleksno birokracijo urejanja. Kot taka pa nima šefa ali odgovornega urednika, temveč gre za skupnostni napor vseh sodelujoč. Rezultat je - vsaj tako kažejo raziskave - da je vsaj tako točna kot ostale enciklopedije, pa čeprav vam že sama skromno pove, da ni zanesljiv vir informacij. Je pa izvrstno mesto za začetek raziskovanja tematik.
Ni ravno nek biser znanja. Pri vseh kontroverznih temah je zelo zabetonirana po viziji globalističnih kozmopolitanov - mnogo bolj kot katerakoli tiskana zadeva. Občutek je, da je nekje ena velika pisarna plačanih urednikov, ki skrbijo, da je noter samo "prava" resnica. Zelo malo je suhoparno napisanih argumentov, skoraj vedno je neka čustvena/moralna komponenta in jasno sporočilo med vrsticami. V preteklosti sem jim naivno celo nakazoval donacije pa mi je danes žal (takisto za firefox in še kaj). Njeno vsebino je treba jemat s skrajno rezervo.
Ni ravno nek biser znanja. Pri vseh kontroverznih temah je zelo zabetonirana po viziji globalističnih kozmopolitanov - mnogo bolj kot katerakoli tiskana zadeva. Občutek je, da je nekje ena velika pisarna plačanih urednikov, ki skrbijo, da je noter samo "prava" resnica. Zelo malo je suhoparno napisanih argumentov, skoraj vedno je neka čustvena/moralna komponenta in jasno sporočilo med vrsticami. V preteklosti sem jim naivno celo nakazoval donacije pa mi je danes žal (takisto za firefox in še kaj). Njeno vsebino je treba jemat s skrajno rezervo.
Kaj pa vem, verjetno apeliraš na kakšne politične teme? Če bereš, kaj je to beton, garje in arzen, teh težav ravno ni.
Zdi se mi fascinantno in hkrati prvovrstna ironija, da je Wikipedia, ki smo jo ob začetku zasmehovali zaradi manka zanesljivosti, danes branik pred lažnimi novicami in da je njen uredniški sistem nanje tako odporen. Ena redkih zgodb o uspehu v dobi post-resnice.
Zdi se mi fascinantno in hkrati prvovrstna ironija, da je Wikipedia, ki smo jo ob začetku zasmehovali zaradi manka zanesljivosti, danes branik pred lažnimi novicami in da je njen uredniški sistem nanje tako odporen. Ena redkih zgodb o uspehu v dobi post-resnice.
Kdo ste tej "smo"? Sicer pa isti argumenti proti Wikipediji ki so obstajali ob zacetku, obstajajo in so povsem veljavni se danes. Wikipedia je super vir hitrih podatkov, vendar jo je treba (kot tudi vsako drugo enciklopedijo) jemati z zrnom soli ko pridemo na nedorecene ali sporne zadeve. Kar sem osebno zaznal odpora do Wikipedije, je prihajalo ali s strani ljudi, ki se ne strinjajo z dejstvi ali pa s strani takih, ki so pretirano zavarovani v konceptualno akademijo, torej vzvisen krog vsevednih in absolutno objektivnih znanstvenikov.
za neke splošne zadeve se mi zdi super, za tehnično znanje ali recimo politično pa je problematična.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Rad sem med tistimi, ki občasno kaj popravimo ali dopišemo v wikipedijo. Meni osebno je zelo dober vir podatkov in zanimivo je kako si lahko med sabo pomagamo ob pravi platformi.
Sicer pa isti argumenti proti Wikipediji ki so obstajali ob zacetku, obstajajo in so povsem veljavni se danes.
Ne bo držalo, ker se je uredniška politika skozi teh 20 let precej spremenila, ko gre za pomembnejše članke. Res je pa to, da moraš imet ob branju še vedno podoben modus operandi kot nekoč, se pravi pazljivost in strogo preverjanje virov.
Ne, ni vaba; nekateri imate žal tako slab stik z realnostjo, da požrete vsako neumnost, ki vam jo servirajo spletni dezinformatorji. Case in point: linkan Sangerjev prispevek, pri čemer priročno pozabiš povedat, da je možakar pred desetletjem in pol projekt zapustil in od takrat vleče surlo po tleh, ker mu nikakor ne uspe napravit funkcionalne alternative Wikipediji. Pa se mi zdi drugače koristen osebek in spremljam njegove "podvige", sploh za Everipedio sem upal, da jim res rata narest revolucijo.
> Ne, ni vaba; nekateri imate žal tako slab stik z realnostjo, da požrete vsako neumnost, ki vam jo servirajo spletni dezinformatorji. Case in point: linkan Sangerjev prispevek, pri čemer priročno pozabiš povedat, da je možakar pred desetletjem in pol projekt zapustil in od takrat vleče surlo po tleh, ker mu nikakor ne uspe napravit funkcionalne alternative Wikipediji. Pa se mi zdi drugače koristen osebek in spremljam njegove "podvige", sploh za Everipedio sem upal, da jim res rata narest revolucijo.
Vsebina članka torej ne drži, ali pa te zanima le avtor in a priori zavrneš vse kar napiše?
Vsebina članka drži v zelo majhnem delu - vsaj kar sem na hitro pogeldal. Če npr. pogledamo trditve o splavu, vidimo, da avtor namenoma pretirave ter spregleda podatke, ki so objavljeni ter povezave na ločene strani z več informacijami. Prav tako se zapiči v to, da se Trumpove 'inctrditve označujejo kot 'false'in ne 'incorrect' da to spodbija nevtralnost. Pri Obami pravi, da ni omembe Bengazija, medtem ko ima zadeva svoje poglavje ter povezavo na več informacij, kjer se omenja tudi odgovornost aktualnih politikov ipd. Tako da ne vem no ... meni deluje vlečenje surle po tleh in ne realna kritika.
Kje so prisotna čustva, je zadeva vedno "biased". Je bila, je in bo. Tukaj nimamo kaj. Je v človeški naravi. Kjer pa ni toliko čustev, je so pa članki presenetljivo uporabni in točni. Če me nekaj na hitro zanima, je to vedno prva destinacija in glede na navedene vire odlična odskočna deska za podrobnejše raziskovanje. Zelo pogosto jih pišejo dobri, če ne odlični poznavalci tematike. Osebno sem bil zelo redko razočaran, seveda pa tam ne iščem ravno podatkov o Trumpu in Twitotu. Osebno se mi zdi "razpršeni" pristop boljši, ker je število urednikov večje kot recimo Britannica, za katero pač stoji neka uredniška politika s svojo agendo. Je pa tako, da več kot je takih virov, boljši je končni rezultat. Seveda pa med take vire ne štejem družbenih omrežij, ki so glavno leglo neumnosti in vzrok radikalnega nižanja "družbene inteligence" v zadnjem času. Wikipedia je tako eno izmed glavnih zdravil proti tej bolezni. Zato je IMHO ena redkih zadev na netu, ki zasluži donacije. Želim ji še veliko let.
Kje so prisotna čustva, je zadeva vedno "biased". Je bila, je in bo. Tukaj nimamo kaj. Je v človeški naravi. Kjer pa ni toliko čustev, je so pa članki presenetljivo uporabni in točni.
Ja, samo problem je, da kjer so ljudje, so tudi čustva. V vsako temo lahko prileti nekdo "s čustvi" in taki radi vztrajajo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
nekateri imate žal tako slab stik z realnostjo, da požrete vsako neumnost, ki vam jo servirajo spletni dezinformatorji.
Na eni točki so ugotovili, da se "uradni viri" in pa "znanost" in drugi verski kolovodje establishmenta včasih tudi kdaj zmotijo, zlažejo kadar jim tako ustreza. In zato ne požrejo vsake neumnosti brez kritične presoje. Res je, da jih včasih potem malo zanese ampak ti ljudje so še vedno veliko bolj v stiku z realnostjo kot pa vaša sekta.
