Snemanje filma v preteklosti

Že kar nekaj časa se sprašujem, kako so snemali filme v sedemdesetih ali osemdesetih, ko računalniki še niso bili tako razširjeni. Kam konkretno je kamera shranjevala posnetke? Spominskih kartic ni bilo, kolikor pa vem, so bile v uporabi kasete.

Za postprodukcijo (združevanje posnetkov/kadrov, barvna korekcija, glasba in zvočni učinki, dodajanje napisov) je treba posnetke iz kamere prenesti na računalnik in jih tam obdelati. Kako so to počeli? Kakšni so bili programi? Sredi osemdesetih let je bil v uporabi še MS-DOS in tam je grafika zelo omejena (če gledamo kakšne starejše igre).

Pa tudi če rečemo, da so imeli grafiko dovolj razvito, obdelava malo večjega posnetka še pri današnjih računalnikih včasih zelo obremeni procesor. Ne predstavljam si, kako je to potekalo včasih. Kakšne zmogljivosti so bili računalniki za obdelavo filmov?

Po postprodukciji je treba celoten film shranit. Ko je stvar enkrat na računalniku, se lahko shrani samo še v digitalni - elektronski obliki. Visoke ločljivosti takrat ni bilo, tudi marsikateri datotečni format še ni obstajal. Kako so to shranjevali (ločljivost in format video datoteke)?

Je kdo razmišljal o teh stvareh? Rad bi razumel cel postopek, kako je nastala slika, ki smo jo lahko gledali po TV. Če obstaja o tem kaj napisanega, se tudi priporočam za kak link.

para! je 16. nov 2020 ob 16:32 izjavil:

Editing so delali brez racunalnikov, film so pac rezali in sestavljali skupaj kot so zeleli.

Če govorimo o kakšnih res starih črno-belih filmih (okoli 1950) najbrš res ni bilo druge. Si predstavljam, kako so to počeli. Kaj pa ne tako dolgo nazaj? Zanimivo bi bilo vedet, kako so okoli leta 1985 nastajali filmi recimo James Bond. Že na začetku filma imaš čez sliko en kup napisov (naslov filma, "v glavnih vlogah", "producent" itd.) pa na koncu imaš seznam igralcev in vseh, ki so sodelovali pri nastanku filma. Tukaj ni kaj rezat, takšne stvari so morali nekako digitalno dodat. In še danes so takšni filmi v dokaj dobri ločljivosti, čeprav se je v 30-40 letih grafika in ločljivost neprimerljivo izboljšala.

Titli so se dodajali analogno, preveč razmišljaš da za vse rabiš računalnike...

Specialni efekti so bili miniturizacija in drugi filmski triki, nič ni bilo cg postprodukcije. Sceno so posneli večkrat in lepili eno čez drugo. Star Trek TNG so recimo sceno (v vesolju) posneli vsaj 3x z mini modeli in potem lepili eno čez drugo. V TOS je bilo pa nekaj tudi animacije, fazerji so recimo bili narisani...

Dejansko meni še danes nekateri te stari filmski efekti včasih delujejo bolj realistično kot digitalni render.

Recimo zgoraj prikazani Meliejev film je imel, če se dobro spomnim celo barvno varianto, to so barvali direktno gor na film. Enkrat sem videl nek dokumentarec ravno v zvezi s tem.

Aja, pa poglej odličen film z naslovom Hugo.

Nekaj prizorov:

35mm je dejansko zelo dober format, kar se tiče kvalitete slike. To se lepo vidi tudi pri kakšni bolj modernih rescanih v 4k, kjer se taprav čar filma šele vidi na malih zaslonih. Pa tudi dynamic range in ostale karakteristike so digitalne kamere dosegle raven 35mm filme šele v zadnjem desetletju or so.

Locljivost se je izboljsala na strani porabnika, sam film recimo 35mm ima 6k vrstic.

Resolucijo filma je sicer tezko določit, ker to v resnici ni pixel format. Pa tudi sicer "efektivna" ločljivost zavisi od film stocka in uporabljenih objetivov.

Kako pa so z ročnim barvanjem napisov (title filma in drugi napisi, ki se v sliki pojavijo med filmom) dosegli, da so bile vse črke enake? Če pogledaš na koncu filma seznam igralcev (običajno označeno s "Cast") se zdi, kot bi bilo vse skupaj natipkano... vse črke A so enake, prav tako črke B in C itd. Medtem ko pri ročnem pisanju se črke nekoliko razlikujejo.

Kako so v film potem dodali glasbo? Govor igralcev kamera posname hkrati s sliko. V ozadju se velikokrat sliši še kakšna glasba. Potem je še glasba v uvodu in na koncu filma (TV opening/closing theme). Kako so to dodajali v film in predvsem, kako so skliko usklajevali z glasbo (oz. obratno)?

Nekateri so ze odgovorili, bom pa malo ponovil. Snemali so na filmski trak. Tudi danes to se pocnejo (IMAX). Morda na DVDjih ali YT najdes posnetke kako so snemali LOTR okoli 2000. Tam so uporabili se trak. Hobit je bil sneman ze digitalno.

Iz druge roke pa vem kako je potekal editing zvocnih oddaj na RTV Slovenija. Oddajo so posneli na magnetonski trak (upam, da sem prav napisal) in ga rocno rezali (preko namenske masine) in ga lepili skupaj kot je rekel reziser oz. urednik oddaje. To so bili res spretni. Rocno so znali poiskati crko besede in jo izrezati ter prilepiti drugam, ce je bilo potrebno. Ne vem, ce je to pomenilo vec kot nekaj milimetrov traku.

Najvecja groza je bila pa, ce ti je tak trak padel po tleh oz. sredica ven. Potem si moral odviti ves trak in ga previdno naviti nazaj. Mislim da ga je bilo za cca 4 km. Oce je pravil, da ga je enkrat iz zgornjega nadstropja spustil na dvorisce, da so ga potem previdno navili nazaj (nekje v osemdesetih letih).

Tudi Peter Jackson je v enem intervjuju rekel, da digitalna obdelava omogoca veliko vec fleksibilnosti kot pa trak. Reziser lahko vidi vec variant predno se odloci za eno.

En zanimiv posnetek o tem:

https://m.youtube.com/watch?v=BqCT2Jq8o...

Eden zadnjih posnetih na 70mm je Tarantinov Hateful Eight.

https://variety.com/2015/film/features/...

kaj pa terminator 1? so že kaj delali z računalniki?

Horas je 18. nov 2020 ob 17:20 izjavil:

kaj pa terminator 1? so že kaj delali z računalniki?

Na Imdb lahko greš pogledat za vsaki film čisto spodaj klikneš pri Technical Specs.
See full technical specs » pa se tam več al manj vse vidi.

https://www.imdb.com/title/tt0088247/te...

DamijanD je 18. nov 2020 ob 21:19 izjavil:

Pri enki ali dvojki vem, da so si pomagali z SGI. Tisto, ko se pa "tekoča kovina" skupaj zbira na tleh so pa dejansko posneli, če se prav spomnem enega dokumentarca

Spomnis se narobe. Pri dvojki je bil T-1000 v svoji "oh hey look I am a mimetic liquid metal" obliki skoraj vedno digitalen. In za tisti cas vrhunski CGI. Nekaj kadrov pa je bilo posnetih z dejanskimi fizicnimi sfx.

Jim pa ni bilo treba CGI-ja ponucati za dve sceni: Ena je izrezana iz kino verzije in sicer ko T-101 odprejo betico da bi premaknili read protect switch na njegovem CPU-ju, in pa na koncu ko prava Sarah Connor razcefuka T-1000 ki se dela da je Sarah Connor. V obeh primerih je sodelovala zdaj pokojna sestra dvojcica od Linde, Leslie Hamilton.

Mi je bila pa izjemno vsecna razlika med "prestrasena ovcka" Sarah v prvem filmu in "I'm gonna fuck you up" Sarah v drugem.

Okapi, he he, Super 8 zadeve :)

Da, kakor hitro nekdo med mladino postavi tako vprašanje, ga je treba pohvaliti in si vzeti čas zanj. Iz zgodovine se je treba učiti ...

hmm, pise na skatli z rumenom robom?

In ena zanimivost v zvezi s temi kasetami, znana samo dobrim poznavalcem Pink Floydov.

Posebnost teh kaset je "neskončni" trak (kar se vidi iz slike zgoraj). Se pravi, jih ni treba obračati, ampak se po zadnji skladbi na traku nadaljuje prva.

No, in to so izkoristili Pink Floydi, ko se posneli album Animals. Ta se začne s skladbo Pigs on the Wing part 1 in konča s Pigs on the Wing Part 2. Obe sta zelo kratki.

Ker se na kaseti 8-track po zadnji skladbi takoj nadaljuje prva, so se odločili, da bodo obe skladbi združili. Dodali so zanimiv kitarski solo, ki ju povezuje, in ki ga je odigral njihov studijski kitarist, Snowy White.






Podobno povezavo konca in začetka albuma so na kasetah 8-track izkoristili tudi nekateri drugi izvajalci, ampak ta od Pink Floydov je najbolj znana.

Nč niso ročno narisal čez vsak frame mel so folije pa stekla za to delat....

To velja za napise ,podnapise in podobno okvirčke itd ne pa za film iz črnobelega v barve tam je šel vsak frame posebej ,ker drugače to ni možno razn ,če so jim starodavni vesoljci pomagali.

Mogoče rahlo off-topic ampak zanimive razlage glede barv, framrateov, interlacinga, itd.

Color
Resolution
Frame Rate
Aspect Ratio