Forum » Zvok in slika » Stari objektivi doživljajo drugo pomlad
Stari objektivi doživljajo drugo pomlad
Okapi ::
Brezzrcalni fotoaparati s svojo kratko razdaljo med zadnjo lečo objektiva in tipalom omogočajo preprosto rabo praktično kateregakoli starega objektiva. Preprosti vmesniki, brez električnih kontaktov, stanejo po okoli 10 evrov. Objektiv sicer izgubi možnost samodejnega ostrenja (če jo je seveda sploh imel - govora je o starih objektivih), in delati je treba pri zaprti zaslonki. Ampak brezzrcalni fotoaparati, vsaj tisti malo boljši, obe slabosti kar lepo odpravljajo.
Pri ročnem ostrenju si je mogoče pomagati s povečavo in elektronskim označevanjem ostrih delov slike (focus peaking). Oboje omogoča precej hitro in izjemno natančno nastavitev ostrine, precej bolj natančno kot pri klasičnem ali digitalnem zrcalno-refleksnem fotoaparatu. DSLR imajo poleg tega težavo tudi zaradi dela pri zaprti zaslonki, ker je lahko iskalo zelo temno in je še težje ostriti. Izhod v sili je delo z "live view", ampak res v sili, ker ne moreš uporabljati (optičnega) iskala, ampak gledati na zaslon LCD. Brezzrcalni fotoaparati lahko v elektronskem iskalu vedno pokažejo svetlo sliko, tudi če je zaslonka objektiva povsem zaprta.
Viri starih objektivov so načeloma trije - lastna oprema, ki se je že dolgo prašila v omari, oprema znancev in prijateljev (ki starih objektivov na svojih imenitnih DSLRjih ne morejo več dobro uporabljati), in ebay (ter ostali viri rabljene robe). Prva dva vira sta boljša, ker ne staneta nič (razen morda kakšnega pira prijatelju), tretji vir pa, zanimivo, postaja čedalje dražji.
V zadnjih par letih so namreč s čedaljo večjo priljubljenostjo sistema mikro 4/3 ter drugih brezzrcalnih sistemov (Sony, Fuji, Samsung) stari objektivi (zlasti tisti malo boljši) začeli znova pridobivati na ceni. Kljub temu je še vedno mogoče dobiti lepo ohranjen Canonov FD ali Nikkor 50 mm f1,2 za 250-300 evrov. Za toliko je mogoče dobiti tudi Canonov FD 300 mm f4,0 (ki se na mikro 4/3 spremeni v 600 mm). Za 200 evrov nekdo na ebayu prodaja Olympusov Zuiko 50 mm makro objektiv, skupaj z mehom.
Skratka, če lahko pogrešaš samodejno ostrenje, je izbira odličnih in cenovno ugodnih objektivov velika.
Poglavje zase so Metabonesovi napredni optični vmesniki, ki zmanjšajo nazivno goriščno razdaljo objektiva in povečajo njegovo svetlobno moč. Prej omenjeni 50 mm f1,2 recimo spremenijo v 32 mm (ekvivalent 64 mm na micro 4/3 fotoaparatu) z f0,8! Imajo tudi električne kontakte in objektiv lahko še vedno tudi samodejno ostri (če je AF). Na žalost so dragi, okoli 700 evrov. Več o njih mogoče kdaj drugič (ko dobim kakšnega v roke).
Toliko o "teoriji", v praksi pa sem malo prej na balkonu na hitro preizkusil kakšnih 30 let star Olympusov Zuiko 135 mm f2,8 (ki na mikro 4/3 deluje kot spodoben 270 mm teleobjektiv), in ugotovil, da zna še vedno narediti čisto uporabno fotko.
Pri ročnem ostrenju si je mogoče pomagati s povečavo in elektronskim označevanjem ostrih delov slike (focus peaking). Oboje omogoča precej hitro in izjemno natančno nastavitev ostrine, precej bolj natančno kot pri klasičnem ali digitalnem zrcalno-refleksnem fotoaparatu. DSLR imajo poleg tega težavo tudi zaradi dela pri zaprti zaslonki, ker je lahko iskalo zelo temno in je še težje ostriti. Izhod v sili je delo z "live view", ampak res v sili, ker ne moreš uporabljati (optičnega) iskala, ampak gledati na zaslon LCD. Brezzrcalni fotoaparati lahko v elektronskem iskalu vedno pokažejo svetlo sliko, tudi če je zaslonka objektiva povsem zaprta.
Viri starih objektivov so načeloma trije - lastna oprema, ki se je že dolgo prašila v omari, oprema znancev in prijateljev (ki starih objektivov na svojih imenitnih DSLRjih ne morejo več dobro uporabljati), in ebay (ter ostali viri rabljene robe). Prva dva vira sta boljša, ker ne staneta nič (razen morda kakšnega pira prijatelju), tretji vir pa, zanimivo, postaja čedalje dražji.
V zadnjih par letih so namreč s čedaljo večjo priljubljenostjo sistema mikro 4/3 ter drugih brezzrcalnih sistemov (Sony, Fuji, Samsung) stari objektivi (zlasti tisti malo boljši) začeli znova pridobivati na ceni. Kljub temu je še vedno mogoče dobiti lepo ohranjen Canonov FD ali Nikkor 50 mm f1,2 za 250-300 evrov. Za toliko je mogoče dobiti tudi Canonov FD 300 mm f4,0 (ki se na mikro 4/3 spremeni v 600 mm). Za 200 evrov nekdo na ebayu prodaja Olympusov Zuiko 50 mm makro objektiv, skupaj z mehom.
Skratka, če lahko pogrešaš samodejno ostrenje, je izbira odličnih in cenovno ugodnih objektivov velika.
Poglavje zase so Metabonesovi napredni optični vmesniki, ki zmanjšajo nazivno goriščno razdaljo objektiva in povečajo njegovo svetlobno moč. Prej omenjeni 50 mm f1,2 recimo spremenijo v 32 mm (ekvivalent 64 mm na micro 4/3 fotoaparatu) z f0,8! Imajo tudi električne kontakte in objektiv lahko še vedno tudi samodejno ostri (če je AF). Na žalost so dragi, okoli 700 evrov. Več o njih mogoče kdaj drugič (ko dobim kakšnega v roke).
Toliko o "teoriji", v praksi pa sem malo prej na balkonu na hitro preizkusil kakšnih 30 let star Olympusov Zuiko 135 mm f2,8 (ki na mikro 4/3 deluje kot spodoben 270 mm teleobjektiv), in ugotovil, da zna še vedno narediti čisto uporabno fotko.
Okapi ::
P.S. - če se komu kaj zanimivega praši v omari in bi bil pripravljen za dalj časa posoditi, podariti, zamenjati za kakšen elektronski gadget ali dovolj poceni prodati, naj se oglasi.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
bluefish ::
Doma imamo v omari še nek analogni aparat (če se ne motim, je Canon AE-1) z nekaj FD lečami. Sem najprej razmišljal, da bi si omislil adapter in jih uporabljal na DSLR-ju. Samo objektivi niso ravno nek presežek in sem potem opustil vse skupaj. Me pa mika, da bi malo spucal aparat in spet naredil kaj analognega.
Okapi ::
OK, gremo naprej.
Drugo pomlad doživljajo tudi tako imenovani katadioptrični objektivi, ki jim po domače pravimo tudi zrcalni ali refleksni objektivi. Notri sta dve zrcali, eno večje zadaj in manjše spredaj, med katerima se odbija svetloba in tako "podaljša" goriščno razdaljo. Takole nekako je to videti.
Glavna prednost teh objektivov je majhnost, saj so lahko bistveno manjši oziroma krajši od klasičnih. So tudi precej cenejši, imajo pa nekaj pomembnih slabosti, o katerih malo več v nadaljevanju. Svojo prvo pomlad so ti objektivi doživljali v sedemdesetih letih 20. stoletja, vzporedno s prodorom zrcalno-refleksnih fotoaparatov med ljubiteljske fotografe. Marsikdo si klasičnega teleobjektiva nad 200 ali 300 mm ni mogel privoščiti, zrcalni objektivi pa so bili precej bolj cenovno dostopni (in lažji za prenašanje). Pri nas so bili zlasti priljubljeni ruski modeli, recimo 500 mm Rubinar, na Zahodu pa je kot eden boljši proizvajalcev takšnih objektivov slovel Vivitar (narejeni so bili sicer na Japonskem ali Kitajskem, hvalili pa so se, da so računalniško načrtovani v ZDA).
Zrcalni objektivi so nato precej hitro prišli iz mode in dolgo o njih ni bilo nič slišati, s prihodom brezzrcalnih fotoaparatov pa so se znova pojavili. Večina modelov sicer temelji na starih zrcalnih objektivih, načrtovanih za 35 mm film, Tokina pa je pred par leti naredila prvi zrcalni objektiv, posebej za sistem mikro 4/3, zaradi česar je precej manjši od večine tekmecev. 300 mm f6,3 objektiv je dolg samo 6 cm (in ravno toliko ima v premeru). Ko ga pogledaš na fotoaparatu, niti slučajno ne daje slutiti, da je v resnici ekvivalenten 600 milimetrskemu teleobjektivu.
In kako se torej obnese tak "600 mm" teleobjektiv (ki stane samo 250 evrov)? Prišli smo do slabosti katadioptričnih objektivov. Za začetek - nimajo samodejnega ostrenja. Menda je samo Minolta uspela narediti en tak 500 mm objektiv s samodejnim ostrenjem (ki ga je potem "posvojil" Sony in pred kakšnimi 15 leti tudi upokojil). Morda še večja omejitev je, da nimajo niti spremenljive zaslonke. Včasih je bil to večji problem, ker je svetloba narekovala osvetlitveni čas, ta pa prav dolg ne sme biti, če slikaš iz roke (pri 600 mm recimo najmanj 1/500 sekunde). Pri digitalcih je lažje, ker lahko spreminjaš tudi občutljivost tipala. Ker je zaslonka fiksna, ne moreš vplivati niti na globinsko ostrino, ki je prav tako precej majhna in je treba zelo natančno ostriti. Na srečo je to z brezzrcalnimi fotoaparati veliko lažje, kot s klasičnimi ali DSLR. K uspešnemu fotografiranju precej pripomore tudi stabilizator v fotoaparatu (če ga fotoaparat nima, se uporabnost takšnega teleobjektiva precej zmanjša).
Dodatna slabost je ne ravno najboljša ostrina in zlasti precej slab kontrast (posledica dejstva, da se svetloba odbija v objektivu). Na srečo je v digitalnih časih to manjši problem, kot je bil v analognih, je pa vseeno skoraj nujno slikati RAW, da lahko v kasnejši obdelavi čim bolje popraviš kontrast. Nekatere moti tudi značilna oblika neostrine - svetle neostre pike se ne spremenijo v krogce, kot pri običajnih objektivih, ampak v kolobarje, čeprav se meni to zdi čisto simpatično in prav nič moteče.
Kakorkoli že, v slabših svetlobnih pogojih se zrcalni objektivi ne znajdejo najbolje, niti pri slikanju v protisvetlobi. Tudi za akcijo niso ravno primerni, ker je pač treba ročno ostriti, in to zelo natančno, zaradi majhne globinske ostrine. Drugače pa so prav simpatični. 300 mm teleobjektiv lahko daš tako rekoč v žep, pa še razmeroma poceni so.
Toliko o teoriji, v praksi pa so tule tri fotke, ki sem jih s 300 milimetrsko Tokino na hitro naredil med sprehodi ob Ljubljanici. Preden se bo kakšen pixel peeper začel usajati - sharpness is overrated Ali, kot je rekel znameniti fotograf Henri Cartier-Bresson, "La netteté est un concept bourgeois" (ostrina je buržoazni koncept).
Drugo pomlad doživljajo tudi tako imenovani katadioptrični objektivi, ki jim po domače pravimo tudi zrcalni ali refleksni objektivi. Notri sta dve zrcali, eno večje zadaj in manjše spredaj, med katerima se odbija svetloba in tako "podaljša" goriščno razdaljo. Takole nekako je to videti.
Glavna prednost teh objektivov je majhnost, saj so lahko bistveno manjši oziroma krajši od klasičnih. So tudi precej cenejši, imajo pa nekaj pomembnih slabosti, o katerih malo več v nadaljevanju. Svojo prvo pomlad so ti objektivi doživljali v sedemdesetih letih 20. stoletja, vzporedno s prodorom zrcalno-refleksnih fotoaparatov med ljubiteljske fotografe. Marsikdo si klasičnega teleobjektiva nad 200 ali 300 mm ni mogel privoščiti, zrcalni objektivi pa so bili precej bolj cenovno dostopni (in lažji za prenašanje). Pri nas so bili zlasti priljubljeni ruski modeli, recimo 500 mm Rubinar, na Zahodu pa je kot eden boljši proizvajalcev takšnih objektivov slovel Vivitar (narejeni so bili sicer na Japonskem ali Kitajskem, hvalili pa so se, da so računalniško načrtovani v ZDA).
Zrcalni objektivi so nato precej hitro prišli iz mode in dolgo o njih ni bilo nič slišati, s prihodom brezzrcalnih fotoaparatov pa so se znova pojavili. Večina modelov sicer temelji na starih zrcalnih objektivih, načrtovanih za 35 mm film, Tokina pa je pred par leti naredila prvi zrcalni objektiv, posebej za sistem mikro 4/3, zaradi česar je precej manjši od večine tekmecev. 300 mm f6,3 objektiv je dolg samo 6 cm (in ravno toliko ima v premeru). Ko ga pogledaš na fotoaparatu, niti slučajno ne daje slutiti, da je v resnici ekvivalenten 600 milimetrskemu teleobjektivu.
In kako se torej obnese tak "600 mm" teleobjektiv (ki stane samo 250 evrov)? Prišli smo do slabosti katadioptričnih objektivov. Za začetek - nimajo samodejnega ostrenja. Menda je samo Minolta uspela narediti en tak 500 mm objektiv s samodejnim ostrenjem (ki ga je potem "posvojil" Sony in pred kakšnimi 15 leti tudi upokojil). Morda še večja omejitev je, da nimajo niti spremenljive zaslonke. Včasih je bil to večji problem, ker je svetloba narekovala osvetlitveni čas, ta pa prav dolg ne sme biti, če slikaš iz roke (pri 600 mm recimo najmanj 1/500 sekunde). Pri digitalcih je lažje, ker lahko spreminjaš tudi občutljivost tipala. Ker je zaslonka fiksna, ne moreš vplivati niti na globinsko ostrino, ki je prav tako precej majhna in je treba zelo natančno ostriti. Na srečo je to z brezzrcalnimi fotoaparati veliko lažje, kot s klasičnimi ali DSLR. K uspešnemu fotografiranju precej pripomore tudi stabilizator v fotoaparatu (če ga fotoaparat nima, se uporabnost takšnega teleobjektiva precej zmanjša).
Dodatna slabost je ne ravno najboljša ostrina in zlasti precej slab kontrast (posledica dejstva, da se svetloba odbija v objektivu). Na srečo je v digitalnih časih to manjši problem, kot je bil v analognih, je pa vseeno skoraj nujno slikati RAW, da lahko v kasnejši obdelavi čim bolje popraviš kontrast. Nekatere moti tudi značilna oblika neostrine - svetle neostre pike se ne spremenijo v krogce, kot pri običajnih objektivih, ampak v kolobarje, čeprav se meni to zdi čisto simpatično in prav nič moteče.
Kakorkoli že, v slabših svetlobnih pogojih se zrcalni objektivi ne znajdejo najbolje, niti pri slikanju v protisvetlobi. Tudi za akcijo niso ravno primerni, ker je pač treba ročno ostriti, in to zelo natančno, zaradi majhne globinske ostrine. Drugače pa so prav simpatični. 300 mm teleobjektiv lahko daš tako rekoč v žep, pa še razmeroma poceni so.
Toliko o teoriji, v praksi pa so tule tri fotke, ki sem jih s 300 milimetrsko Tokino na hitro naredil med sprehodi ob Ljubljanici. Preden se bo kakšen pixel peeper začel usajati - sharpness is overrated
Ali, kot je rekel znameniti fotograf Henri Cartier-Bresson, "La netteté est un concept bourgeois" (ostrina je buržoazni koncept).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Donheled ::
Super...tudi jst se priporočam, če se komu doma valja karkoli od Nikona :D
Amd Athlon 64 3000+, OCZ DDR2 6400 512MB Gold XTC, Gigabyte M55s-s3
Gigabyte Radeon x1600pro 128 MB - moj prvi sestavljen PC leta 2009..mislim. RIP
Gigabyte Radeon x1600pro 128 MB - moj prvi sestavljen PC leta 2009..mislim. RIP
SIMATIC ::
Preden se bo kakšen pixel peeper začel usajati - sharpness is overrated
Če ostrina ni pomembna potem lahko uporabiš objektiv z manjšo goriščno razdaljo in potem upsemplaš. Rezultat bo enak.
Ti katadioptriki pač niso ne vem kak uporabni. Drugače je pri astronomiji.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SIMATIC ()
Okapi ::
Nisem rekel, da ni pomembna - ni tako pomembna, kot nekateri misliji. Kaj lahko narediš z digitalnim povečevanjem, je pa seveda odvisno od kombinacije objektiv/tipalo. Čudežev se ne da delati. In še vedno ostanejo tudi drugi dejavniki, recimo velikost, cena ...
no comment ::
Samo kaže na to kako slaba (ajde, bodmo iskreni, bedna!) je ponudba objektivov za male senzorje.
Đabe delajo minijaturne bodije, ki jih komaj držiš v rokah kaj šele normalno uporabljaš kontrole, če noben noče/ne zna naredit objektiva, ki ni nesorazmerjo (pre)velik (razen redkih izjem). Tako kot Android telefoni, ko je edini cilj prodat specifikacije.
Đabe delajo minijaturne bodije, ki jih komaj držiš v rokah kaj šele normalno uporabljaš kontrole, če noben noče/ne zna naredit objektiva, ki ni nesorazmerjo (pre)velik (razen redkih izjem). Tako kot Android telefoni, ko je edini cilj prodat specifikacije.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: no comment ()
bluefish ::
Nabor objektivov je za uporabnike, ki so ciljni segment teh aparatov, dokaj soliden. Odvisno seveda od firme.
Tomas 33 ::
Okapi, imam eno Exakta MC 500 mm 1:8.0 T2 na m42 na Canon bajonet.
Ti jo posodim za nekaj časa, če te zanima.
Ti jo posodim za nekaj časa, če te zanima.
Okapi ::
no comment je izjavil:
Samo kaže na to kako slaba (ajde, bodmo iskreni, bedna!) je ponudba objektivov za male senzorje.Ohišja niso tako zelo miniaturna, če imaš prevelike šape, pa vedno lahko dokupiš še kakšno držalo. Olympus E-M10 je skoraj natanko tako velik kot legendarna OM-1 in OM-2, ki so ju mnogi profiji hvalili med drugim prav zaradi majhnosti.
Đabe delajo minijaturne bodije, ki jih komaj držiš v rokah kaj šele normalno uporabljaš kontrole, če noben noče/ne zna naredit objektiva, ki ni nesorazmerjo (pre)velik (razen redkih izjem).
Izbira objektivov je pa za m4/3 v resnici tudi že kar velika. Primankljaj je pravzaprav samo pri teleobjektivih nad 150 mm (ekv. 300 mm). Glede velikosti je pa med drugim fizika/optika na delu. Objektiva ne moreš miniaturizirati tako, kot lahko elektroniko.
Okapi ::
Okapi ::
Pravzaprav bi moral naslov popravit, ker druge pomladi ne doživljajo samo stari objektivi, ampak objektivi z ročnim ostrenjem nasploh. Ročno ostrenje je s fotoaparati, ki imajo elektronsko iskalo in različne pripomočke za lažje ostrenje (povečano sliko in focus peaking), precej preprosto in hitro. Objektivi brez samodejnega ostrenja so lahko bistveno cenejši, sama optična konstrukcija pa je tudi že dolgo znana. Tudi natančna izdelava leč je dandanes cenejša, kot je bila nekoč, ko so jih morali še na roke brusiti. In če hoče kdo narediti novo, boljšo konstrukcijo objektiva, mu delo močno olajšajo računalniški programi. Za povrhu je lažje oziroma ceneje izdelovati objektive za manjša tipala (zlasti mikro 4/3).
Objektivi z zaslonko f0,95 si bili recimo nekoč nekaj skoraj nepojemljivega, oziroma vsaj cenovno nedostopnega večini ljubiteljskih fotografov, sedaj pa jih je na mikro 4/3 na voljo kar nekaj (Voigtlander, Mitakon, SLR Magic in še kakšen), in čeprav niso ravno poceni, cene (okoli 700-900 evrov) niso astronomske.
Objektivov z ročnim ostrenjem za mikro 4/3 (in druge brezzracalne formate) je čedalje več, posebej pa velja omeniti skrajne širokokotnike, ribja očesa. Nekoč so bili bolj ali manj domena profesionalcev, ker so bili dragi in le precej redko uporabljeni. No, nič več, ker korejski Samyang dela odlično 7,5 mm ribje oko za vsega okoli 250 evrov. Mimogrede, Samyangove objektive prodajajo tudi pod blagovnimi znamkami Rokinon, Walimex, Vivitar, Falcon, Bower, Opteka, Bell and Howell, Polar in Pro-Optic.
Ostrenje je sicer ročno, ampak pri tako širokokotnih objektivih (diagonalni zorni kot 180 stopinj) je globinska ostrina tako velika, da kaj dosti ostriti v večini primerov niti ni treba. Nastaviš zaslonko 5,6, izostriš na 1 m in je ostro vse od 35 cm do neskončnosti. Malo bolj zoprno je, ker je tudi zaslonka ročna, ampak tudi to je le manjša pomanjkljivost, ki jo še kako odtehta ugodna cena.
Objektiv je udobno majhen, kot nalašč za fotoaparate mikro 4/3, in optično odličen (po testih z neta sodeč). Skratka, ribje oko si sedaj lahko privoščijo tudi ljubitelji, ki vedo, da ga prav velikokrat ne bodo uporabili (ga je pa vseeno lepo imeti, ker zna z njim uspeti kakšna prav zanimiva fotka).
Tokrat testnih fotk še ni, ker je objektiv šele pred par urami prinesel poštar. Mogoče bom šel zvečer slikat lučke v staro Ljubljano.
Samyangovo ribje oko je na fotoaparatu videti takole (slika z neta):
Objektivi z zaslonko f0,95 si bili recimo nekoč nekaj skoraj nepojemljivega, oziroma vsaj cenovno nedostopnega večini ljubiteljskih fotografov, sedaj pa jih je na mikro 4/3 na voljo kar nekaj (Voigtlander, Mitakon, SLR Magic in še kakšen), in čeprav niso ravno poceni, cene (okoli 700-900 evrov) niso astronomske.
Objektivov z ročnim ostrenjem za mikro 4/3 (in druge brezzracalne formate) je čedalje več, posebej pa velja omeniti skrajne širokokotnike, ribja očesa. Nekoč so bili bolj ali manj domena profesionalcev, ker so bili dragi in le precej redko uporabljeni. No, nič več, ker korejski Samyang dela odlično 7,5 mm ribje oko za vsega okoli 250 evrov. Mimogrede, Samyangove objektive prodajajo tudi pod blagovnimi znamkami Rokinon, Walimex, Vivitar, Falcon, Bower, Opteka, Bell and Howell, Polar in Pro-Optic.
Ostrenje je sicer ročno, ampak pri tako širokokotnih objektivih (diagonalni zorni kot 180 stopinj) je globinska ostrina tako velika, da kaj dosti ostriti v večini primerov niti ni treba. Nastaviš zaslonko 5,6, izostriš na 1 m in je ostro vse od 35 cm do neskončnosti. Malo bolj zoprno je, ker je tudi zaslonka ročna, ampak tudi to je le manjša pomanjkljivost, ki jo še kako odtehta ugodna cena.
Objektiv je udobno majhen, kot nalašč za fotoaparate mikro 4/3, in optično odličen (po testih z neta sodeč). Skratka, ribje oko si sedaj lahko privoščijo tudi ljubitelji, ki vedo, da ga prav velikokrat ne bodo uporabili (ga je pa vseeno lepo imeti, ker zna z njim uspeti kakšna prav zanimiva fotka).
Tokrat testnih fotk še ni, ker je objektiv šele pred par urami prinesel poštar. Mogoče bom šel zvečer slikat lučke v staro Ljubljano.
Samyangovo ribje oko je na fotoaparatu videti takole (slika z neta):
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Janac ::
Okapi, tudi jaz na mojem OMD EM-10 uporabljam le starejše objektive za določene namene, ker so smešno poceni rezultati pa so najmanj enaki oz. solidni. Tudi kombinacijo OMD EM-10 + tale Samyangov fisheye mam.
Kar sem spoznal je, da kakega širšega kota ni možno dobit, tako da so na 4/3(zaradi faktorja *2) primerni le za kako portretno fotografijo oz. fotografijo kjer se rabi daljše goriščnice nasploh.
Kar sem spoznal je, da kakega širšega kota ni možno dobit, tako da so na 4/3(zaradi faktorja *2) primerni le za kako portretno fotografijo oz. fotografijo kjer se rabi daljše goriščnice nasploh.
bluefish ::
Objektivi z zaslonko f0,95 si bili recimo nekoč nekaj skoraj nepojemljivega, oziroma vsaj cenovno nedostopnega večini ljubiteljskih fotografov, sedaj pa jih je na mikro 4/3 na voljo kar nekaj (Voigtlander, Mitakon, SLR Magic in še kakšen), in čeprav niso ravno poceni, cene (okoli 700-900 evrov) niso astronomske.Potrebno je seveda upoštevati, da se za informacijo o 35 mm ekvivalentu tako kot goriščna razdalja s crop faktorjem množi tudi vrednost zaslonke.
Janac ::
Objektivi z zaslonko f0,95 si bili recimo nekoč nekaj skoraj nepojemljivega, oziroma vsaj cenovno nedostopnega večini ljubiteljskih fotografov, sedaj pa jih je na mikro 4/3 na voljo kar nekaj (Voigtlander, Mitakon, SLR Magic in še kakšen), in čeprav niso ravno poceni, cene (okoli 700-900 evrov) niso astronomske.Potrebno je seveda upoštevati, da se za informacijo o 35 mm ekvivalentu tako kot goriščna razdalja s crop faktorjem množi tudi vrednost zaslonke.
Si prepričan?
bluefish ::
No, strogo gledano množenje ni ravno pravi izraz. Ampak ja, velikost senzorja vpliva na efektivno globinsko (ne)ostrino.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: bluefish ()
Okapi ::
Kot zanimivost pa še menda najbolj skrajen širokokotnik, kar so jih doslej naredili - Nikkor 6 mm f2,8. Tehta dobrih 5 kil in ima zorni kot 220 stopinj (se pravi vidi malo tudi nazaj). Delati so jih začeli leta 1972, naredili (po naročilu) so jih menda nekaj več kot 100, namenjen pa je bil med drugim fotografiranju predorov in cevovodov (zato tudi velika svetlobna jakost), skratka, za industrijske/znanstvene namene.
Cena? Malenkost, tule je en za 50k evrov.
http://www.ebay.com/itm/Nikon-Fisheye-N...
Še ena slika, narejena z njim. Slikaš navpično navzgor in naokoli se vidijo tla.
Takole pa je videti, ko tak objektiv prinese poštar.
Cena? Malenkost, tule je en za 50k evrov.
http://www.ebay.com/itm/Nikon-Fisheye-N...
Še ena slika, narejena z njim. Slikaš navpično navzgor in naokoli se vidijo tla.
Takole pa je videti, ko tak objektiv prinese poštar.
Okapi ::
Potrebno je seveda upoštevati, da se za informacijo o 35 mm ekvivalentu tako kot goriščna razdalja s crop faktorjem množi tudi vrednost zaslonke.V resnici se ne - dokler te zanima svetloba. f2,8, recimo, ostane enak na mikro 4/3 ali na 35 mm - ob enaki svetlobi lahko slikaš z enako občutljivostjo in enakim osvetlitvenim časom.
S faktorjem se "množi" samo globinska ostrina (namesto 50 cm je recimo 80 cm), kar je pa lahko tako prednost kot slabost, s tem da je v resničnem življenju večkrat prednost kot slabost.
O.
bluefish ::
Jp, sem se popravil v naslednjem postu.
Prednost, slabost. Hja, odvisno od scene. Dandanes folk orgazmira na bokeh.
Prednost, slabost. Hja, odvisno od scene. Dandanes folk orgazmira na bokeh.
Okapi ::
Kar sem spoznal je, da kakega širšega kota ni možno dobit, tako da so na 4/3(zaradi faktorja *2) primerni le za kako portretno fotografijo oz. fotografijo kjer se rabi daljše goriščnice nasploh.Drži, za širokokotnike je treba uporabljati nove objektive, narejene za mikro 4/3 format. Malo si je mogoče pomagati z 0,64x konverterji, ampak se v bistvu ne splača, ker so ti konverterji dragi, Samyangov fish-eye pa poceni in zelo dober. Tudi ostali Samyangovi širokokotniki (10, 12, 14, 16 mm) niso zelo dragi. Ali pa si omisliš Olympusov zum 7-14 mm, ki tudi ni ravno astronomsko drag, glede na to, kaj zmore.
Stari objektivi pridejo v poštev predvsem kot teleobjektivi (zmerni, portretni, ter "daljši"), ali kot makro-objektivi. Zanimivi so tudi objektivi "tilt-shift", za arhitekturo in posebne učinke.
O.
Okapi ::
Prednost, slabost. Hja, odvisno od scene. Dandanes folk orgazmira na bokeh.O tem sem pa pisal v eni sorodni temi.
Ni mi čisto jasno, od kje je to prišlo, ampak sumim tržnike, ki so majhno globinsko ostrino začeli prodajati kot prednost velikih tipal in svetlobno močnih objektivov. Fotografi, vsaj mnogi, so pa "nasedli" in sedaj dejansko "orgazmirajo na bokeh". Že sam izraz bokeh je klasičen tržni buzzword. Včasih smo temu rekli neostrina, ampak "neostrino" je težko prodati kot prednost.
V resničnem življenju povprečnega fotografa je majhna globinska ostrina največkrat slabost. Na vsako fotko, ki ni dobra zaradi prevelike globinske ostrine, jih pride deset, ki niso dobre zaradi premajhne globinske ostrine (oziroma ker pač glavni del slike ni oster).
Poleg tega lahko ozadje na fotki vedno naknadno digitalno razostriš, izostriti neostrih delov pa ne moreš.
Pa recimo, da je (pre)velika globinska ostrina dejansko marsikdaj slabost pri najmanjših tipalih. Ko enkrat prideš do velikosti mikro 4/3, pa je IMHO plusov več kot minusov.
Recimo čisto konkretno. Slikaš s "portretnim" objektivom (ekvivalent 100 mm) na razdalji 1,5 metra. Pri zaslonki 2,8 imaš na 35 mm fomatu 4 cm globinske ostrine, pri mikro 4/3 pa 8 cm. Dovolj majhna globinska ostrina, da je ozadje lepo neostro, in dovolj velika, da bodo oči ostre, tudi če si malo zgrešil ostrino in recimo izostril na uho. Pri full frame se ti veliko hitreje zgodi, da zaradi samo 4 cm globinske ostrine oči niso 100% ostre, in ti lepo zamegljeno ozadje čisto nič ne koristi.
no comment ::
Okapi ::
Dejansko so zunaj TS objektivi, ki niso Canikon?Vsi veliki (tudi Pentax, Olympus, Minolta ...) so včasih imeli kakšen tak objektiv v svojem naboru. Ali vsaj shift.
Ampak mislil sem predvsem na to, da imaš sedaj tilt-shift adapterje za brezzrcalne sisteme, na katere lahko daš katerikoli klasičen objektiv.
Poleg tega pa najmanj Samyang in ukrajinski Arax delajo tilt-shift objektive. Kakšna je kakovost Araxov sicer ne vem, so pa poceni, okoli 250 evrov (toliko stanejo sicer samo adapterji).
Samyangi so nedvomo boljši, ampak tudi 3x dražji.
Okapi ::
Za tiste, ki se sprašujejo, kaj za vraga so ti tilt/shift objektivi, je tule zelo poučen Samyangov video.
noraguta ::
Potrebno je seveda upoštevati, da se za informacijo o 35 mm ekvivalentu tako kot goriščna razdalja s crop faktorjem množi tudi vrednost zaslonke.V resnici se ne - dokler te zanima svetloba. f2,8, recimo, ostane enak na mikro 4/3 ali na 35 mm - ob enaki svetlobi lahko slikaš z enako občutljivostjo in enakim osvetlitvenim časom.
S faktorjem se "množi" samo globinska ostrina (namesto 50 cm je recimo 80 cm), kar je pa lahko tako prednost kot slabost, s tem da je v resničnem življenju večkrat prednost kot slabost.
O.
Ja ampak strogo gledano imaš potem pri manjšem senzorju ali manjšo ločljivost ali več šuma, pri podobni tehnologiji.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
D3m ::
P.S. - če se komu kaj zanimivega praši v omari in bi bil pripravljen za dalj časa posoditi, podariti, zamenjati za kakšen elektronski gadget ali dovolj poceni prodati, naj se oglasi.
Canon A1 z 50mm objektiv
zraven prilagam
Tokina 80-200mm
canon bliskavica speedlite 199A
original tele converter 2X
ročni sprožilec (50 cm)
torba za fotoaparat in dodatke
cena: 190€
|HP EliteBook|R5 6650U|
Okapi ::
Ja ampak strogo gledano imaš potem pri manjšem senzorju ali manjšo ločljivost ali več šuma, pri podobni tehnologiji.Drži, ampak šuma od določene vrednosti navzdol sploh ne opaziš. Ta vrednost je seveda odvisna od tega, kje oziroma kako gledaš sliko. In potem je še določeno območje količine šuma, kjer ga sicer opaziš, ampak ga lahko, glede na svoje potrebe, toleriraš. Eno je, če se kdo dela pametnega in komentira tvojo "šumečo" fotko na Facebooku ("ko slikaš, uporabljaj manjšo občutljivost"), drugo pa, če ti tehnični urednik revije reče, sori, tole ima pa preveč šuma za objavo na naslovki.
V glavnem, vedno se moraš odločiti za nek kompromis. Na eni strani je velikost tipala in z njim povezana kakovost fotografije, na drugi strani pa cena oprema, teža opreme in različni tehnični dejavniki, povezani z velikostjo tipala (recimo ravno globinska ostrina).
Sicer je pa bilo tako že tudi v dobrih starih časih. Slikati sem recimo začel s fotrovim srednjeformatnim (6x6 cm) češkim Flexaretom.
Delal je odlične fotke, ampak je seveda imel cel kup omejitev, začenši s tem, da nisi mogel menjati objektivov.
Potem sem presedlal na 35 mm in v temnici marsikdaj pogrešal 6x6 - velike povečave (in še večkrat veliki izrezi) preprosto niso bile tako dobre. Sanjal sem o Hasselbladu, Bronici, Mamiyi, Pentaxu ... ampak edini cenovno dostopni možnosti sta bili vzhodnonemški Pentacon Six in ruski Kiev (88 in 60). Kiev 88 je bil recimo precej natančna kopija Hasselblada.
Ampak na koncu sem ostal na 35 mm, ker bi bila oprema za 6x6 pretežka za potovanja, diafilmi predragi, urednik na Stopu (Tomaž Domicelj) pa tudi ni rekel, da 35 mm dias ni dovolj dober za naslovko.
Če bi takrat slikal s 6x6, bi bila 30 let kasneje tale fotka na razstavi o Laibachu sicer tehnično veliko boljša, ampak honorarja pa zaradi tega ne bi dobil čisto nič več.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
no comment ::
Canon A1 z 50mm objektiv
zraven prilagam
Tokina 80-200mm
canon bliskavica speedlite 199A
original tele converter 2X
ročni sprožilec (50 cm)
torba za fotoaparat in dodatke
cena: 190€
A-1, če ne "laja" in ne žre baterij - 25 EUR
50/1.8 - 15 EUR
če je 50/1.4 - 45 EUR
Ostalo lahko obdržiš ali vržeš stran.
no comment ::
Sej je napisal "ugodno" ;)
Take so ugodne cene (recimo na eBay-u no reserve, auction, 1 EUR start). Je pa res, da nekateri prodajajo tudi za parkratnik. Včasih tudi prodajo. Prodajo večinoma samo tisti, ki so body pregledali/poservisirali, vzamejo nazaj na svoje stroške itd. Btw, A-1 je bolj krš (ja, ga mam).
Take so ugodne cene (recimo na eBay-u no reserve, auction, 1 EUR start). Je pa res, da nekateri prodajajo tudi za parkratnik. Včasih tudi prodajo. Prodajo večinoma samo tisti, ki so body pregledali/poservisirali, vzamejo nazaj na svoje stroške itd. Btw, A-1 je bolj krš (ja, ga mam).
Okapi ::
Recimo da v takih primerih, da bo primerjava poštena, na tiste cene z ebaya dodamo še 10-15 evrov, ker toliko sicer običajno pobere poštnina. Ampak ne glede na to bi tule na hitro dodal, da me tako ali tako zanimajo samo malo boljši ali neobičajnejši objektivi - recimo 50 mm f1,2, 105 mm f1,8, 300 mm f2,8, 1000 mm, tilt/shift, makro, fish-eye ...
O.
O.
no comment ::
Ne razumem najbolj. "Pravi" 50/1.2 (ne tist Canonov non-asph za reveže (pa še tistga pri nas optimisti porivajo za 300+, lol!)) te pride vsaj 400 - 500 EUR. "Kultne" 105tke (Nikkor AIS 1.8/2.5, Canon FD 100/2...) niti pod razno tudi danes niso poceni. Kupiš dva, tri take objektive in jih natakneš na ta tvoj aparat. In se boš praskal po glavi zakaj folk tolk fantazira o njih.
Bi raumel, če bi jih natikal na Sony A7 (ki ga danes novega kupiš za pod jurja, rabljenega pa za 700). Hitri objektivi so se takrat kupovali zaradi nuje, danes pa zaradi "karakterja". Od katerega na m4/3, ki ti kaže samo dead center takega objektiva, ne boš imel kaj dosti.
Bi raumel, če bi jih natikal na Sony A7 (ki ga danes novega kupiš za pod jurja, rabljenega pa za 700). Hitri objektivi so se takrat kupovali zaradi nuje, danes pa zaradi "karakterja". Od katerega na m4/3, ki ti kaže samo dead center takega objektiva, ne boš imel kaj dosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: no comment ()
Okapi ::
Kdo pravi, da bi dal toliko zanje? Tudi za Zuiko 135 mm 2.8 hočejo na ebayu eni 100+ evrov, jaz sem ga dobil zastonj, ko sem naokoli povedal, da iščem stare objektive. V predalu od enega kolega me čaka še en kupček FDjev, moram sploh vprašati, kaj vse je noter.
Za objektiv, ki se nekomu že 10+ let praši v omari, načeloma ne bom dajal več kot par deset evrov, mogoče flašo viskija ali kaj podobnega (če ni ravno kaj res izjemnega). Naj se mu pa še naprej praši v omari, ker mene zanima izključno iz radovednosti, ne zato, ker bi ga potreboval oziroma nameraval redno uporabljati.
O.
Za objektiv, ki se nekomu že 10+ let praši v omari, načeloma ne bom dajal več kot par deset evrov, mogoče flašo viskija ali kaj podobnega (če ni ravno kaj res izjemnega). Naj se mu pa še naprej praši v omari, ker mene zanima izključno iz radovednosti, ne zato, ker bi ga potreboval oziroma nameraval redno uporabljati.
Hitri objektivi so se takrat kupovali zaradi nuje, danes pa zaradi "karakterja". Od katerega na m4/3, ki ti kaže samo dead center takega objektiva, ne boš imel kaj dosti.In sicer zakaj ne? To je v resnici še bolje, ker je sredina objektiva optično vedno boljša od njegovega roba. 50 mm f1,2 ima manjšo globinsko ostrino od f1,8, tudi če je izkoriščena samo njegova srednja četrtina. Kot portretni objektiv bo odličen, ali nataknjen na tilt-adapter za slikanje "dioram".
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
nejcek74 ::
Zato ker je to je postal tak hipster hoby. Zacel se je s pomankanjem nativnih objektivov (ki je recimo se vedno prisoten pri Sony-ju). Spada zraven k vsem lesenim dodatkom za iphona pa novodobni cameri obscuri. In zdaj ko smo se navadili na instagram / telefon kvaliteto posnetkov lazje sprejmemo najrazlicnejse zmazke.
Ali se splaca pa tezko presojas s slovenskimi ocmi, ker trg z rabljeno opremo ni realen. Ce dobis objektiv v dar ali pa za desetino cene novega pa je ze kul, oziroma flaso viskija kot je gor :)
Mas recimo kar dosti testov in moras priznat, da tisti, ki obvladajo zadeve znajo tudi iz tega potegnit kar precej.
mirroreless central testi starih Voigtlander-jev in Zeiss-ov
björn utpott
Sicer pa lahko najdes marsikaj res originalnega:
Miroslav Tichý
Ali se splaca pa tezko presojas s slovenskimi ocmi, ker trg z rabljeno opremo ni realen. Ce dobis objektiv v dar ali pa za desetino cene novega pa je ze kul, oziroma flaso viskija kot je gor :)
Mas recimo kar dosti testov in moras priznat, da tisti, ki obvladajo zadeve znajo tudi iz tega potegnit kar precej.
mirroreless central testi starih Voigtlander-jev in Zeiss-ov
björn utpott
Sicer pa lahko najdes marsikaj res originalnega:
Miroslav Tichý
no comment ::
Kdo pravi, da bi dal toliko zanje?
Jasno, če dobiš Noct 58/1.2 za flašo viskija, je vseeno tudi če imaš samo telefon za kamero. Večina verjetno nima kolegov, ki lahko donirajo po 500 EUR vredne objektive (oz. večina takim kolegom iskreno pove, da ga naj ne serjejo in to rajši sami prodajo - jaz sem že večkrat odklonil vzet opremo, ki jo je mogoče drugače prodat za več kot par deset evrov).
Hitri objektivi so se takrat kupovali zaradi nuje, danes pa zaradi "karakterja". Od katerega na m4/3, ki ti kaže samo dead center takega objektiva, ne boš imel kaj dosti.In sicer zakaj ne? To je v resnici še bolje, ker je sredina objektiva optično vedno boljša od njegovega roba. 50 mm f1,2 ima manjšo globinsko ostrino od f1,8, tudi če je izkoriščena samo njegova srednja četrtina. Kot portretni objektiv bo odličen, ali nataknjen na tilt-adapter za slikanje "dioram".
Ker je ultra hiter objektiv pri popolnoma odprti zaslonki še vedno milje stran od spodobnega f2 objektiva. Tudi v centru. Pa lahko gre za objektiv, ki stane par jurjev ali pa samo par stotakov. Torej je uporaba zaradi samih performans nesmiselna na zelo "gostih" senzorjih (mali senzorji s sorazmerno veliko MP). Pri tako hitrih objektivih takrat tudi niso znali popravit vseh aberacij in je tako vsak imel značilen karakter (seveda se največ teh aberacij nabere izven centra). Nekateri zaradi tega karakterja še vedno rajši izberejo 50 let stari dizajn kot pa tisto kar so naračunali računalniki v zadnjem tednu.
Okapi ::
no comment je izjavil:
Saj v resnici ne gre za to, da bi se hotel okoristiti na račun nevednega kolega. Objektive, ki bi se sicer prašili v predalu, si pač za nedoločen čas sposodim. A se prašijo pri njem, ali pa je pri meni vsaj občasno v rabi, je zanj precej vseeno. Kdor hoče kaj prodati po "tržni" ceni na ebayu, pa lahko to vedno naredi.Kdo pravi, da bi dal toliko zanje?
Jasno, če dobiš Noct 58/1.2 za flašo viskija, je vseeno tudi če imaš samo telefon za kamero. Večina verjetno nima kolegov, ki lahko donirajo po 500 EUR vredne objektive (oz. večina takim kolegom iskreno pove, da ga naj ne serjejo in to rajši sami prodajo - jaz sem že večkrat odklonil vzet opremo, ki jo je mogoče drugače prodat za več kot par deset evrov).
Ker je ultra hiter objektiv pri popolnoma odprti zaslonki še vedno milje stran od spodobnega f2 objektiva.Ja, še zlasti za pixel peeperje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
no comment ::
Okapi ::
Ne, pixel peeper si, če se bojiš iz 16 megapik narediti 6 megapik velik izrez.
V večini primerov ločljivosti tipala tako ali tako ne moreš izbirati, ker razen kakšne izjeme ne delajo enakih fotoaparatov z različnimi ločljivostmi.
O.
V večini primerov ločljivosti tipala tako ali tako ne moreš izbirati, ker razen kakšne izjeme ne delajo enakih fotoaparatov z različnimi ločljivostmi.
O.
no comment ::
V večini primerov ločljivosti tipala tako ali tako ne moreš izbirati, ker razen kakšne izjeme ne delajo enakih fotoaparatov z različnimi ločljivostmi.
Samo delno res. Vsi veliki (Sony, Canon, Nikon) imajo v FF segmentu modele, kjer ti je zlahka glavni kriterij ločljivost (body pa je več al manj enak).
yxiz ::
prodaja kdo kak rabljen objektiv oz. če je potrebno še tist pretvornik za objektiv, za canon eos M?
noraguta ::
Ja ampak strogo gledano imaš potem pri manjšem senzorju ali manjšo ločljivost ali več šuma, pri podobni tehnologiji.Drži, ampak šuma od določene vrednosti navzdol sploh ne opaziš. Ta vrednost je seveda odvisna od tega, kje oziroma kako gledaš sliko. In potem je še določeno območje količine šuma, kjer ga sicer opaziš, ampak ga lahko, glede na svoje potrebe, toleriraš. Eno je, če se kdo dela pametnega in komentira tvojo "šumečo" fotko na Facebooku ("ko slikaš, uporabljaj manjšo občutljivost"), drugo pa, če ti tehnični urednik revije reče, sori, tole ima pa preveč šuma za objavo na naslovki.
V glavnem, vedno se moraš odločiti za nek kompromis. Na eni strani je velikost tipala in z njim povezana kakovost fotografije, na drugi strani pa cena oprema, teža opreme in različni tehnični dejavniki, povezani z velikostjo tipala (recimo ravno globinska ostrina).
Sicer je pa bilo tako že tudi v dobrih starih časih. Slikati sem recimo začel s fotrovim srednjeformatnim (6x6 cm) češkim Flexaretom.
Delal je odlične fotke, ampak je seveda imel cel kup omejitev, začenši s tem, da nisi mogel menjati objektivov.
Potem sem presedlal na 35 mm in v temnici marsikdaj pogrešal 6x6 - velike povečave (in še večkrat veliki izrezi) preprosto niso bile tako dobre. Sanjal sem o Hasselbladu, Bronici, Mamiyi, Pentaxu ... ampak edini cenovno dostopni možnosti sta bili vzhodnonemški Pentacon Six in ruski Kiev (88 in 60). Kiev 88 je bil recimo precej natančna kopija Hasselblada.
Ampak na koncu sem ostal na 35 mm, ker bi bila oprema za 6x6 pretežka za potovanja, diafilmi predragi, urednik na Stopu (Tomaž Domicelj) pa tudi ni rekel, da 35 mm dias ni dovolj dober za naslovko.
Če bi takrat slikal s 6x6, bi bila 30 let kasneje tale fotka na razstavi o Laibachu sicer tehnično veliko boljša, ampak honorarja pa zaradi tega ne bi dobil čisto nič več.
vse je res sam pravim , da ma montiranje na manjši format svojo jebo. Pa tud sicer zna biti kdaj objektiv omejujoč faktor sploh pri povečavah pri tej elektroniki. Samo point je da zaslonka, določa še svetlobno prepuanost tam se pa hitro pozna, da zadeva ni 0.8 ampak prej več od deklarirane kot manj. Sicer pa itak ne ratajo dobre slike od miljarde kakšna za v muzej. Men to ne povzdroča pene. Pod presvetljene me kdaj presunejo.je pa fajn tema kako ponucat star drag odpad.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Okapi ::
Sem torej peljal korejski ribji uč na en kratek večerni preizkus in, kdo bi si mislil, deluje.
V glavnem je videti, da je tale Samyang 7,5 mm dejansko čisto spodoben objektiv, še zlasti glede na svojo ceno. Slikanje z njim pa zelo oldskul, z ročnim ostrenjem in nastavljanjem zaslonke. V estetiko se nisem poglabljal, ampak sem v glavnem samo preizkušal različne nastavitve (in perspektive).
V glavnem je videti, da je tale Samyang 7,5 mm dejansko čisto spodoben objektiv, še zlasti glede na svojo ceno. Slikanje z njim pa zelo oldskul, z ročnim ostrenjem in nastavljanjem zaslonke. V estetiko se nisem poglabljal, ampak sem v glavnem samo preizkušal različne nastavitve (in perspektive).
no comment ::
Dve stvari, ki jih nikoli nisem poštekal zakaj bi kdo delal. IR in fish-eye. Kot "civil", drugač vidim kar nekaj uporabe.
Sem pa zadnjič na Bolhi naletel na Aerochrome/EIR film (npr. (flickr)), ki sem si ga z lahkoto privoščil, in si nisem mogel pomagat. Samo še na pomlad počakam, mogoče bom potem drugače razmišljal...
Sem pa zadnjič na Bolhi naletel na Aerochrome/EIR film (npr. (flickr)), ki sem si ga z lahkoto privoščil, in si nisem mogel pomagat. Samo še na pomlad počakam, mogoče bom potem drugače razmišljal...
Okapi ::
Zeleno z rdečo lahko zamenjaš tudi v Photoshopu, ni treba posebnega filma za to kupovati
Mimogrede, ko kupuješ Aerochrome, kako veš, da je bil res ves čas v hladilniku?
Mimogrede, ko kupuješ Aerochrome, kako veš, da je bil res ves čas v hladilniku?
Okapi ::
Nikonov najbolj širokokotni objektiv sem tu že omenil, sedaj sem pa naletel še na svetlobno najmočnejši objektiv - Carl Zeiss Super-Q-Gigantar 40mm f/0,33.
Objektiv so (v enem samem primerku) naredili leta 1966, leta 2011 pa so ga na dražbi prodali za 60.000 evrov.
Ampak najbolj zanimivo šele sledi. Objektiv namreč sploh ni pravi objektiv, ampak potegavščina, oziroma parodija. V šestdesetih letih so fotografske firme med seboj tekmovale, katera bo naredila svetlobno najmočnejši objektiv - 1,4, 1,2, 1.0, 0,9, ... Zeiss je recimo naredil 50 mm f0,7 (po naročilu, za NASO, tri od desetih objektivov pa je potem kupil Kubrick in z njim v filmu Barry Lyndon posnel znamenit prizor ob svečah).
Pri vsem tem pa je ostala sama kakovost objektiva pogosto zanemarjena in nek Zeissov tržnik se je odločil na to opozoriti z objektivom, ki bi parodiral to težnjo po svetlobno čim močnejšem objektivo, ne glede na dejansko kakovost. Skupaj s kolegom inženirjem sta v Zeissovem razvojnem laboratoriju pobrala nekaj velikih leč in ostalih delov ter sestavila "svetlobno najmočnejši objektiv," ki so ga potem razkazovali na Photokini '66. Mimogrede, Q v imenu objektiva pride od nemške besede quatsch (larifari po naše).
Še ena stvar je zanimiiva. Svetlobna moč objektiva je, med drugim, odvisna tudi od razdalje med zadnjo lečo in tipalom (oziroma filmom). Pri zrcalno-refleksnih (kjer je zaradi zrcala zadnja leča bolj oddaljena od tipala) manj kot približno f1 sploh ni mogoče narediti. Manj je mogoče pri brezzrcalnih (in kompaktnih) fotoaparatih, zato tudi v zadnjem času doživljamo že skoraj poplavo objektivov z f0,95 (en pa ima celo f0,85), ki sploh niso astronomsko dragi. Mitakon 25mm f0,95 za mikro 4/3, ki v kratkem prihaja, ima recimo napovedono ceno 400 dolarjev.
Pri f0,5 se mora zadnja leča že dotikati tipala, kar je v bistvu mogoče samo pri aparatih s fiksnim objektivom.
Objektiv so (v enem samem primerku) naredili leta 1966, leta 2011 pa so ga na dražbi prodali za 60.000 evrov.
Ampak najbolj zanimivo šele sledi.
Objektiv namreč sploh ni pravi objektiv, ampak potegavščina, oziroma parodija. V šestdesetih letih so fotografske firme med seboj tekmovale, katera bo naredila svetlobno najmočnejši objektiv - 1,4, 1,2, 1.0, 0,9, ... Zeiss je recimo naredil 50 mm f0,7 (po naročilu, za NASO, tri od desetih objektivov pa je potem kupil Kubrick in z njim v filmu Barry Lyndon posnel znamenit prizor ob svečah).Pri vsem tem pa je ostala sama kakovost objektiva pogosto zanemarjena in nek Zeissov tržnik se je odločil na to opozoriti z objektivom, ki bi parodiral to težnjo po svetlobno čim močnejšem objektivo, ne glede na dejansko kakovost. Skupaj s kolegom inženirjem sta v Zeissovem razvojnem laboratoriju pobrala nekaj velikih leč in ostalih delov ter sestavila "svetlobno najmočnejši objektiv," ki so ga potem razkazovali na Photokini '66. Mimogrede, Q v imenu objektiva pride od nemške besede quatsch (larifari po naše).
Še ena stvar je zanimiiva. Svetlobna moč objektiva je, med drugim, odvisna tudi od razdalje med zadnjo lečo in tipalom (oziroma filmom). Pri zrcalno-refleksnih (kjer je zaradi zrcala zadnja leča bolj oddaljena od tipala) manj kot približno f1 sploh ni mogoče narediti. Manj je mogoče pri brezzrcalnih (in kompaktnih) fotoaparatih, zato tudi v zadnjem času doživljamo že skoraj poplavo objektivov z f0,95 (en pa ima celo f0,85), ki sploh niso astronomsko dragi. Mitakon 25mm f0,95 za mikro 4/3, ki v kratkem prihaja, ima recimo napovedono ceno 400 dolarjev.
Pri f0,5 se mora zadnja leča že dotikati tipala, kar je v bistvu mogoče samo pri aparatih s fiksnim objektivom.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Okapi ::
Ko že ravno pišem o svetlobno močnih objektivih, še en zanimiv primerek. Zgoraj omenjeni Zeissov 50mm f0,7 je astronomsko drag (če se sploh pojavi na kakšni dražbi), na ebayu pa je mogoče že za nekaj sto evrov dobiti rabljen De Oude Delft 50mm f/0,75. Takole je videti na Leici.
Ampak ne se prehitro veseliti, ker je vmes par "problemčkov". Objektiv je narejen za rentgenske aparate in ga je najprej treba prilagoditi za katerega od brezzrcalnih aparatov. Poleg tega objektiv nima zaslonke, se pravi se vse slika pri f0,75 (torej skoraj brez globinske ostrine). Še bolj problematično je, da s samim objektivom tudi ostriti ni mogoče. To bi se sicer dalo do neke mere narediti z adapterjem, ki bi omogočal spreminjanje razdalje objektiva do tipala, ampak očitno vsi, ki so ta objektiv priredili za rabo s fotoaparatom, to naredijo tako, da je tudi ostrina fiksna, tam nekje okoli enega metra, primerno za portretiranje.
Tule recimo nekdo prodaja že predelan objektiv za Leico, za 4700 dolarjev. Ostrino ima nastavljeno fiksno na 0,95 m.
http://www.ebay.com/itm/DE-OUDE-DELFT-R...
Še nekaj fotk, narejenih s tem objektivom, je tule.
http://petapixel.com/2014/05/08/photos-...
In še kratek videoposnetek z njim, za vse, ki "orgazmirajo na bokeh".
Ampak ne se prehitro veseliti, ker je vmes par "problemčkov". Objektiv je narejen za rentgenske aparate in ga je najprej treba prilagoditi za katerega od brezzrcalnih aparatov. Poleg tega objektiv nima zaslonke, se pravi se vse slika pri f0,75 (torej skoraj brez globinske ostrine). Še bolj problematično je, da s samim objektivom tudi ostriti ni mogoče. To bi se sicer dalo do neke mere narediti z adapterjem, ki bi omogočal spreminjanje razdalje objektiva do tipala, ampak očitno vsi, ki so ta objektiv priredili za rabo s fotoaparatom, to naredijo tako, da je tudi ostrina fiksna, tam nekje okoli enega metra, primerno za portretiranje.
Tule recimo nekdo prodaja že predelan objektiv za Leico, za 4700 dolarjev. Ostrino ima nastavljeno fiksno na 0,95 m.
http://www.ebay.com/itm/DE-OUDE-DELFT-R...
Še nekaj fotk, narejenih s tem objektivom, je tule.
http://petapixel.com/2014/05/08/photos-...
In še kratek videoposnetek z njim, za vse, ki "orgazmirajo na bokeh".
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
no comment ::
Zeleno z rdečo lahko zamenjaš tudi v Photoshopu, ni treba posebnega filma za to kupovati
Aerochrome ne naredi tega. Ni photoshopa, ki bi fejkal Aerochrome. Je pa res, da ne iščem zamaskirane gverile v pragozdu in bi lahko mirno uporabil photoshop. Ampak me je film prišel ceneje kot kava, ki bi jo zraven srkal, tako da...
Mimogrede, ko kupuješ Aerochrome, kako veš, da je bil res ves čas v hladilniku?
Tega ne moreš tega vedet. A si mislil, da imajo na škatlicah indikatorje za to?!
Okapi ::
Aerochrome je fuč (njegov IR del), če ni ves čas v hladilniku (oziroma celo v zmrzovalniku). Se pravi ga je precej tvegano kupovati. Vsaj če hočeš, da dela tako, kot naj bi delal. Če so ti pomembne samo "lažne" barve, je pa photoshop enako dober.
O.
Storage
Color films, particularly false-color films such as AEROCHROME Infrared Films, are usually more seriously affected by adverse storage conditions than normal color or black-and-white films. Color infrared films are extremely sensitive to variations in temperature and relative humidity. Storage conditions affect the three image-forming layers in different degrees, causing a change in color balance as well as a change in overall film speed and contrast. In the case of AEROCHROME Infrared Films, the infrared-sensitive layer is most affected, causing a loss in infrared sensitivity and a resultant color balance drift toward cyan.
Unexposed Film
The keeping characteristics of unexposed color infrared films are such that they must be kept in a freezer or refrigerator. It is possible to store the unexposed film up to 14 days at temperatures not exceeding 35°F (2°C). Best infrared sensitivity is maintained by storing these films at 0 to -10°F (-18 to -23°C), in their original sealed container.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | TeleobjektivOddelek: Zvok in slika | 5032 (299) | Okapi |
| » | Nikon predstavil novo kamero D7000 in 35mm f/1.4 objektiv (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostale najave | 13748 (9980) | kuglvinkl |
| » | Kateri DSLR (strani: 1 2 )Oddelek: Kaj kupiti | 11864 (5532) | JayKay |