Odgovornost iz obveznega zavarovanja in civilna tožba

Najprej gre iz avtomobilskega zavarovanja. Kaj več lahko civilna tožba. Zavarovalnica pa potem zahteva povrnitev njenih stroškov od takšnega povzročitelja.

mikhaair je 20. nov 2019 ob 14:40 izjavil:

Iz šank debate....

V primeru alkohola in drog, pobega s kraja nesreče?, je lahko krivec za povzročitev nesreče v civilnem postopku obsojen na plačilo odškodnine?

najprej je treba razčistit kdo sproži civilni postopek in komu se plača odškodnina.

Oškodovanec v sami prometni nesreči dobi škodo izplačano iz obveznega zavarovanja (do zakonsko predpisanih vrednosti), od tam naprej je možno (a malo verjetno, ker premije niso ravno nizke), da toži povzročitelja prometne nesreče za dodatno odškodnino. ampak to je neodvisno od tega ali je bil povzročitelj pod vplivom alkohola ali drog.

Druga zgodba pa je, da zavarovalnica, potem ko izplača odškodnino toži povzročitelja za povračilo te odškodnine. Predvidevam, da se je vprašanje priamrno nanašalo na to.
In odgovor tukaj je da, v skladu s pogoji zavarovanja lahko v določenih primerih zavarovalnica to stori. Bi bilo poterbno pogledat točne pogoje posameznih zavarovalnic, ampak pobeg mislim, da ni razlog. Alkohol, droge pa ja. Podobno se obravnavajo primeri, kjer se dokaže, da je šlo za recimo namerno povzročitev škode.

Poznam primer (ni avtomobilsko zavarovanje, tako da vprašanje, kaki pogoji so), ko zavarovalnica ni oškodovancu izplačala škodo, ker je zavarovanec kršil nek člen pogojev zavarovanja.

MrStein je 20. nov 2019 ob 15:50 izjavil:

Poznam primer (ni avtomobilsko zavarovanje, tako da vprašanje, kaki pogoji so), ko zavarovalnica ni oškodovancu izplačala škodo, ker je zavarovanec kršil nek člen pogojev zavarovanja.

Težka bo.

Če ostanemo na temi in smo konkretni. Zavarovalnica triglav v splošnih pogojih navaja primere kdaj so odškodninski zahtevki izključeni:
- uporaba vozila na uradnih športnih tekmovanjih v vožnji ali pri vadbenih vožnjah.
- zaradi delovanja jederske energije
- zaradi delovanja v vojni, uporu ali terorizmu

Če dodatna premija ni plačana ima pravica zavarovalnica odškodnino sterjati v delnem znesku kadar škoda nastane prui uporabi vozila:
- na neuradnih dirkah
- v taxi službi
- v rent a car
- pri prevozu pokvarjenega vozila
- pri uprabi pravne osebe
- pri uporabi mladega voznika
...

Deloma ali v celoti izgubi pravico do zavarovanja (in posledično lahko sledi regrsnizahtevek):
- vozilo ni tehnično brezhibno
- voznik nima ustreznega vozniškega dovoljenja
- voznik je pod vplivom alkohola ali droge
- voznik škodo povzroči namenoma
- voznik pobegne s kraja nesreče

Verjetno imajo ostale zavarovalnice podobno.

Močno dvomim. Tega še nisem zasledil, je pa smešno nizko, ker 12k v prometni nesreči zelo hitro.

Kadar zavarovanec nastopa v vlogi oškodovanca takrat drži kar je napisal MrStein (in tudi poudaril da ni vezajno na avtomobilsko zavarovanje). Torej če zavarovenec, ki je hkrati oškodovanec krši pogoje zavarovanja to lahko pomeni zavrnitev izplačila.

Kadar pa je oškodovanec tretja oseba in uveljavlja odškodnino na podlagi zavarovanja odgovornosti (zavarovanje prireditve, zavarovanje avtomobilske odgovornosti...) pa bo praviloma zavarovalnica odškodnino izplačala, potem pa bo preko regresnega zahtevka terjala od zavarovanca, ki je kršil pogoje, povračilo.

Lahko pa so kršitve tudi takšne narave, da bo zavarovalnica zavrnila zahtevek tretje osebe, potem pa seveda ne ostane drugo kot civilna tožba, samo to so že ektremni primeri. Pri avtomobilskem zavarovanju, sem prej na primer omenil vojno stanje.

Treba pač prebrat pogoje zavarovanja.

Ker je večino že povedal Lakotnik29, bi mogoče še samo dodal, da ima večina zavarovalnic v splošnih pogojih tudi določila, da mora v primeru prometne nesreče zavarovanec poskrbeti za ugotovitev stopnje alkoholiziranosti (ali stopnje drugih substanc v krvi). Določila so predvsem namenjena primerom, ko bi se povzročitelji izogibali testu alkoholiziranosti (kar ravno ni tako neobičajno). V tem primeru velja domneva, da je vozil vinjen in je regresni zavezanec, razen, če mu uspe na kakšen drug način dokazati, da ni vozil vinjen.

Drugače pa lahko seveda tudi dokazuješ, da vinjenost ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo.

Malce mešaš vse skupaj. Od koga bo zavarovanec zahteval odškodnino je popolnoma v njegovi domeni. On lahko zahteva odškodnino tako od zavarovalnice, kot od povzročitelja nesreče, ali pa od obeh skupaj. Običajno pa se zahtevki naperijo zoper zavarovalnico, ker je ta bolj plačevita in ima vzpostavljene mehanizme zaradi katerih je lahko izplačilo odškodnine hitrejše. Res, da se lahko sodni postopek zaradi ugovorov zavarovalnice oziroma spornega temelja (ali višine škode) včasih zavleče, vendar jaz še nisem videl primera, da bi se kdo v izvršilnem postopku po pravnomočni sodbi ukvarjal z zavarovalnico in so ti primeri verjetno res redki.

Z zavarovalno pogodbo se zavarovalnica proti plačilu premije zaveže, da bo odgovarjala za škodo, ki bo nastala z zavarovalnim primerom za katerega odgovarja zavarovanec. Kdaj gre za zavarovalni primer pa ti določa v tem primeru zakon, zavarovalna polica in splošni pogoji k le tej. Če oškodovanec zahteva odškodnino od zavarovanca in jo ta plača, potem ima slednji zahtevek proti zavarovalnici.

Razlogov za takšno postopanje odvetnika je lahko več. Prvo. Omejitev zneska regresa velja od 10. 8. 2002 Tako, da je lahko prvi razlog tukaj. Lahko je razlog tudi, da je bila škoda manjša od tega zneska ali pa je pred tem oškodovanec že zahteval odškodnino od zavarovalnice, pa je ta izplačilo zavrnila, ker je štela, da je oškodovanec privolil v vožnjo z vinjenim voznikom. Skratka, možnosti je še več.

aha, potem se te narobe razumel, lahko malo več poveš, da razumemo za kak primer gre?

zk_eu je 20. nov 2019 ob 22:35 izjavil:

Razlogov za takšno postopanje odvetnika je lahko več. Prvo. Omejitev zneska regresa velja od 10. 8. 2002 Tako, da je lahko prvi razlog tukaj. Lahko je razlog tudi, da je bila škoda manjša od tega zneska ali pa je pred tem oškodovanec že zahteval odškodnino od zavarovalnice, pa je ta izplačilo zavrnila, ker je štela, da je oškodovanec privolil v vožnjo z vinjenim voznikom. Skratka, možnosti je še več.

V AŠ so nas učili, da je bila pred tem višina regresiranja celo samo 6 povprečnih plač v RS...

tony1 je 21. nov 2019 ob 12:24 izjavil:

zk_eu je 20. nov 2019 ob 22:35 izjavil:

Razlogov za takšno postopanje odvetnika je lahko več. Prvo. Omejitev zneska regresa velja od 10. 8. 2002 Tako, da je lahko prvi razlog tukaj. Lahko je razlog tudi, da je bila škoda manjša od tega zneska ali pa je pred tem oškodovanec že zahteval odškodnino od zavarovalnice, pa je ta izplačilo zavrnila, ker je štela, da je oškodovanec privolil v vožnjo z vinjenim voznikom. Skratka, možnosti je še več.

V AŠ so nas učili, da je bila pred tem višina regresiranja celo samo 6 povprečnih plač v RS...

Znesek se je spreminjal. Ob prvi noveli oziroma ob uvedbi je bil znesek 2,000.000 SIT.

mikhaair je 21. nov 2019 ob 12:53 izjavil:

Torej vprašam iz drugega konca...a je možno, da ko oškodovanec opravi z zavarovalnico, civilno toži povzročitelja, ter je uspešen. Obstaja sodna praksa?

Seveda. Zgoraj sem se zmotil in namesto oškodovanca, napisal zavarovanec. Torej, še enkrat. Od koga bo oškodovanec zahteval odškodnino je popolnoma v njegovi domeni in lahko zahteva odškodnino tako od zavarovalnice, kot od povzročitelja nesreče, ali pa od obeh skupaj. Zavarovanec pa bo potem zahteval plačani znesek odškodnine od zavarovalnice na podlagi zavarovalne pogodbe (zavarovalnica ima sicer določene ugovore tukaj, vendar ne bomo dolgovezili s tem). Seveda obstaja sodna praksa, jo je pa vseeno malenkost manj, ker je najnižja zavarovalna vsota, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti:
- za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, 5.000.000 EUR,
- za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, ki izvira iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev, 1.000.000 EUR.

Zato pač primarno skoraj vsak toži samo zavarovalnico. Pri drugih zavarovanjih, kjer je zavarovalna vsota nižja ali omejena oziroma je podana izključitev jamstva, pa ni nič neobičajnega, če se toži oba.

zobnik je 21. nov 2019 ob 11:13 izjavil:

Kako pa ugotovijo, da avto ni bil tehnično brezhiben, pol lahko že zaradi 2.9mm profila nekoga tožjo....al pa če je mal na podvozju lufta in oni po pregledu vozila ugotovijo, da je ta mal luft povzročil nesrečo.
A se bodo spomnil da je zaradi nepreligojene hitrosti malomarno povzorčil nesrečo. bojda ker se je hotel izognit trka z divjad in je v drug avto priletel....tele zavarovalnice so res biser nategovanja.
Jaz recimo dam za osnov.zavarovanje pri Triglavu 130 evrov z vsemi mogočimi popusti, recimo imam min. premijski razred + doma zaavrovanje, ker nisem še nikol zaradi lastne krivde razbil avto, pa še to mam 60km avto...bom naslednjič delal na G24
A alkohol je problem a utrujenost pa ni a bodo še nadziral folk kolk časa mora spat za varno vožnjo
K sreči že mnogo let vozim brez nesreče.

Tehnično brezhibnost dokazuje v prvi vrsti tehnični pregled. Po tem se tehnična brezhibnost vozila dokazuje z izvedenci v kolikor je to potrebno ali nastane dvom o tehnični brezhibnosti vozila. Zavarovalnice pa imajo tudi svoje izvedence, ki raziskujejo nesreče.

Mislim, da malce pretiravaš. Močno dvomim, da bi kdo kompliciral za 0,1 mm profila. Ni vsaka tehnična nepravilnost takšna, da vožnja z vozilom neizogibno privede do prometne nesreče. Če pa bi se zavarovalnica v tem primeru že sklicevala na to, pa imaš možnost ugovarjati, da ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo, saj je takšno določilo v tem primeru nepravično in pretirano strogo (tudi v primeru malo zračnosti).

Tudi utrujenost je problem. Razlika je že v tem, da če si povzročil prometno nesrečo zaradi utrujenosti, zavarovalnica v primeru obveznega zavarovanja nima regresne pravice proti tebi za škodo tretjemu.