Slo-Tech - Pred tremi meseci so v Nemčiji elektrificirali del avtoceste A5, ki ima skrajno desni pas namenjen za vožnjo hibridnih tovornjakov. Gre za pet kilometrov dolg odsek med krajema Langen in Weiterstadt. Tri mesece pozneje se tam le redko pelje električni tovornjak, a se bo frekvenca v prihodnjih letih povečala, obljubljajo.
Trenutno namreč vozi le en hibridni tovornjak, ki se dvakrat dnevno pelje po tem pasu. Drugi naj bi začel voziti jeseni, tretji pa v začetku prihodnjega leta. Do leta 2022 naj bi jih bilo pet. Gre za tovornjake, ki jih izdeluje švedska Scania in jih bo na tem odseku testiralo pet različnih prevoznikov. Tiskovna predstavnica organizacije Hessen Mobil, ki vodi pilotni projekt, poudarja, da gre še vedno za preizkusno fazo in ne za redne linije. Sredi prihodnjega leta pričakujemo prve analize, kako učinkovit je projekt, in tedaj bo tudi prihodnost jasnejša.
Na papirju zamisel ni slaba. Hibridni tovornjaki imajo baterije, na katere vozijo po stranskih ulicah, medtem ko se na avtocesti te baterije polnijo. Če se slučajno izpraznijo, pa lahko še vedno tečejo na dizelski motor. Prvi poizkusi, ki so se začeli maja, kažejo, da je to prava pot. Vozniki so navdušeni nad tihostjo teka elektromotorjev, vozila pa so tudi okolju prijaznejša. Scania je za nemške preizkuse izdelala 15 takšnih hibridnih tovornjakov, ki jih bodo testirali tudi na drugih odsekih. S tem želijo zbrati čim več podatkov, ki jih bodo potrebovali pri morebitni razširitvi sistema po celotni državi. To ne bo konkurenca železniškemu prometu, temveč njegova dopolnitev.
Gradnja električnega odseka je stala 14,6 milijona evrov ali 2,9 milijona evrov na kilometer. Po ocenah nemškega ministrstva za okolje ima potencial za elektrifikacijo okrog 1000 kilometrov nemških avtocest, kjer bi cena dosegla milijon evrov na kilometer, skupno torej milijardo evrov (ali dva).
to je prihodnost, ne pa 20 ton baterij s sabo vozit dan za dnem, potem pa viset na superchargerjih. HV napetost, majhen transofrmator in za 50km baterij. Pokriješ 98% potreb avtocestnega transporta.
Šalečani pravijo, da imajo ljubljanski električni avti auspuh v Šoštanju. Bo že držalo.
Tole me spominja na ruske poizkuse z elektrifikacijo svega i svačega, tudi traktorjev (si kdo predstavlja kilometre kablov na njivah?)...očitno se bomo kmalu vsi vozili s trolami.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Če ne bomo delali na tem ne bomo nikoli znali. Nove jedrske ki obstajajo večinoma samo na papirju so precej boljše, ampak če noben ni pripravljen investirati v to ostane na papirju.
Tudi za električne avte/tovornjake. S tem, da se tu potreba po bateriji močno zmanjša (izdelava baterij ni okoljsko zastonj) in tudi izgube pri polnjenju/praznjenju baterije so verjetno večje kot pri transportu elektrike po daljnovodih.
Lahko pa bi namesto po zraku vkopali te kable v cesto, bi bilo lepše in dražje (BDP se ne naredi sam).
Izvedenka z napajalnimi kabli v cesti se že nekaj časa preskuša na Švedskem:
Osebno vidim več prednosti v zračnem sistemu, ker se lahko praktično vsa železnina prevzame z železnice. Prav tako je verjetno manj problemov v zimskih razmerah, so pa zračni vodi občutljivejši na poškodbe. Mislim pa, da bo za uspešno delovanje te rešitve potrebno kombinirati z neke vrste "avtopiloti" na vozilih (avtomatsko tvorjenje konvojev tovornjakov, "mehko" vključevanje in izključevanje vozil v sistem elektrifikacije ipd...)...
Šalečani pravijo, da imajo ljubljanski električni avti auspuh v Šoštanju. Bo že držalo.
Tole me spominja na ruske poizkuse z elektrifikacijo svega i svačega, tudi traktorjev (si kdo predstavlja kilometre kablov na njivah?)...očitno se bomo kmalu vsi vozili s trolami.
Če so lahko namakalni sistemi napeljani do vsakega storža, ni hudič, da se ne bi dalo potegnit tudi kablov do njive.
Rešitev je v ekonomski krizi: ta bo zmanjšala tako prometni kot osebni promet.
Ampak resno, večino povečanih izkoristkov in zmanjšanj izpustov bi se z lahkoto doseglo z recimo temu "logistično optimizacijo". Da sploh ne začnemo o vožnjah v pisarne. Samo v Evropi bo težko, ker je avtomobilska industrija tako zelo (pre)zastopana v seštevku ekonomije in zmanjševanje števila voženj ne pride v poštev.
to je prihodnost, ne pa 20 ton baterij s sabo vozit dan za dnem, potem pa viset na superchargerjih. HV napetost, majhen transofrmator in za 50km baterij. Pokriješ 98% potreb avtocestnega transporta.
to je prihodnost, ne pa 20 ton baterij s sabo vozit dan za dnem, potem pa viset na superchargerjih. HV napetost, majhen transofrmator in za 50km baterij. Pokriješ 98% potreb avtocestnega transporta.
To se ne bo nikoli prijelo. Za tak transport že imamo železnico.
To se ne bo nikoli prijelo. Za tak transport že imamo železnico.
Problem železnice je omrežje (problem Slovenskih železnic so Slovenske železnice, tu ni pomoči). Toreljmobil z nekaj avtonomije za zadnji km reši 99+% težav.
Vs. koliko - 200 do 400 kg nafte? Nah, does not compute. Trole so že boljša rešitev od takšne dodatne teže, če bi le lahko elektrificirali vse glavne ceste. Ampak vizualno bi bilo to nekaj najbolj grdega na svetu.
Plus prvi resen orkan/burja zna odpihnit/zlomit goro teh stebrov in s tem ohromiti promet za dlje časa. Ni ga čez avtonomijo nafte. Ali drugega vira kemično shranjene energije.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Meni je tole zanimiva rešitev, vprašanje pa je ali je primerna za vsepovsod, verjetno da ne. Zgleda res kot da bi se vrnili kakih 50+ let v preteklost, ko smo v Ljubljani še imeli trolejbus in kable vpete vsepovsod. Zanimiva je tudi tista izvedba na Švedskem s tračnico v cesti, škoda le, ker niso pokazali kaj se zgodi, če nenadoma kam zaviješ, če vse skupaj nekam ne vtrga...
Po mojem v prihodnosti ne bo prevladala ena rešitev ampak več njih, odvisno od potreb transporta vezanega na specifiko kraja oz. relacije, kjer se bo ta opravljal. Poleg tega tudi ne vidim, da bi vse te nove pogruntavščine izpodrinile klasičen transport po cesti ali železnici (vsaj ne v kratkem), vidim zgolj dopolnitev le tega in sicer tam kjer bo to mogoče oz. smiselno.
Sej te tračnice bi bile zadosti samo na avtocestah in v garažah/dvoriščih/parkiriščih. Skupaj z autoaiming sistemom in baterijo za 50-100km, bi bila zmaga. Ampak, izvedba je kar zahtevna - Obraba, poškodbe, voda. Sektorsko odklapljanje na parih kilometrih bi lahko mal olajšalo tovrstne težave..
Meni je tole zanimiva rešitev, vprašanje pa je ali je primerna za vsepovsod, verjetno da ne. Zgleda res kot da bi se vrnili kakih 50+ let v preteklost, ko smo v Ljubljani še imeli trolejbus in kable vpete vsepovsod.
Imeli ste trolejbus v Ljubljani? Koliko si pa ti sploh star?
cloudcoin. To je moderno. Ali pa "smart cloud"