Forum » Loža » Razlika med služnostjo ter "priposestvovano" služnostjo?
Razlika med služnostjo ter "priposestvovano" služnostjo?
služnost ::
Mi lahko nekdo prosim razloži za kaj se tu gre? A sta to dva različna termina? Torej služnost vs. priposestvovana služnost ali priposestvovanje služnosti pač pomeni, da se služnost vpiše v ZK in je to na koncu vse "služnost"?
- spremenilo: služnost ()
pravnik ::
Služnost nastane šele z vpisom v zemljiški knjigi. Bodisi s pogodbo ali s sodno odločbo. Če pa sporazumno ne gre, se lahko gre v sodni postopek. Eden od možnosti za nastanek služnosti je tudi priposestvovanje. Pogoj je dolgoletna posest in dobra vera (nisi vedel da to ni tvoje oz. ti lastnik ni nasprotoval). Je pa treba to potem na sodišču dokazati (priče, listine...). Sodišče potem izda odločbo s katero se ugotovi, da je nekdo izvensodno priposestvoval služnost ter o tem izda odločbo, ki je potem podflaga za vpis v zemljiško knjigo. To je zelo preprost način prikaza teh dveh terminov.
pravnik ::
Razlika je še ta, da se za služnost plača tudi odškodninsko nadomestilo.
Če se gre za pravnoposlovnbo služnost (pogodba) ni treba plačati nobenega nadomestila, če pa se gre za ustanovitev služnosti v sodnem postopku, pa se plača nadomestilo, ki ga ugotovi izvedenec, sodnik pa ponavadi sledi temu znesku in naloži služnostnemu upravičencu, da se služnostnemu zavezancu plača tako nadomestilo!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: pravnik ()
mirator ::
Hotel sem samo opozoriti, da služnost ni kar sama po sebi umevna. Je pa seveda veliko različic služnosti.
N.pr. za elektro priključek na objekt, elektro zahteva za dovodni kabel služnost. Ta služnost je po navadi brezplačna. Če pa gre skozi neko parcelo elektro kabel, ki za sam objekt na parceli ni potreben, pa se za traso plača odškodnina.
Pomeni pa služnost, na določeni površini parcele, za služnostdajalca prav gotovo omejitev lastniških pravic in ne vem zakaj bi se temu kar tako, brez nadomestila odrekel.
N.pr. za elektro priključek na objekt, elektro zahteva za dovodni kabel služnost. Ta služnost je po navadi brezplačna. Če pa gre skozi neko parcelo elektro kabel, ki za sam objekt na parceli ni potreben, pa se za traso plača odškodnina.
Pomeni pa služnost, na določeni površini parcele, za služnostdajalca prav gotovo omejitev lastniških pravic in ne vem zakaj bi se temu kar tako, brez nadomestila odrekel.
AndrejO ::
Služnost nastane šele z vpisom v zemljiški knjigi.
Služnost s priposestvovanjem nastane v tistem trenutku, ko so za njo izpolnjeni pogoji in neodvisno od vpisa v zemljiško knjigo ali kateregakoli drugega dokumenta.
Pogoj je dolgoletna posest in dobra vera (nisi vedel da to ni tvoje oz. ti lastnik ni nasprotoval).
Ne blodi. Še enkrat si preberi kaj v zakonodaji res piše.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
pravnik ::
Služnost nastane šele z vpisom v zemljiški knjigi.
Služnost s priposestvovanjem nastane v tistem trenutku, ko so za njo izpolnjeni pogoji in neodvisno od vpisa v zemljiško knjigo ali kateregakoli drugega dokumenta.
Izvensodna (s priposestvovanjem res), treba pa jo je sodno ugotoviti in vpisati v ZK. Seveda lahko tudi s pogodbo na podlagi pripoznave služnosti.
Pogoj je dolgoletna posest in dobra vera (nisi vedel da to ni tvoje oz. ti lastnik ni nasprotoval).
Ne blodi. Še enkrat si preberi kaj v zakonodaji res piše.
Nimam odgovora na nebuloze.....
PS Upam, da nisi kak pravnik :(
Zgodovina sprememb…
- spremenil: pravnik ()
St235 ::
Zate vemo da nisi p od pravnika.
Za priposestovanje sluznosti dobra vera na primer ni potrebna.
Pa tudi to da lastnik ne nasprotuje nima nic z dobro vero.
Sam tolk da si bomo na jasnem kdo govori nebuloze.
Za priposestovanje sluznosti dobra vera na primer ni potrebna.
Pa tudi to da lastnik ne nasprotuje nima nic z dobro vero.
Sam tolk da si bomo na jasnem kdo govori nebuloze.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
pravnik ::
Zate vemo da nisi p od pravnika.
Za priposestovanje sluznosti dobra vera na primer ni potrebna.
Pa tudi to da lastnik ne nasprotuje nima nic z dobro vero.
Sam tolk da si bomo na jasnem kdo govori nebuloze.
Mladiček, nasprotovanje pomeni, da ti je nekdo uporabo služnosti preprečeval..... Mogoče se nismo dobro razumeli, hotel sem povedati v jeziku, ki je laiku jasno. Mogoče se boš še kaj naučil.... (če boš znal poslušati).
Še nekaj, prvo vprašanje je bilo enostavno zastavljeno, če si tak znanstvenik, zakaj pa nisi ti (ali pa tisti osebek pred tabo) odgovoril. Ampak kot tipična slovfenčka - zdraharja se vmešavata in iščeta probleme, kjer jih ni, lozerja.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: pravnik ()
St235 ::
Rofl, si le ugotovil kak idiotizem si izjavil o dobri veri, ata?
Ps: tudi tole je navaden bull shit. To da nekdo sluznosti nasprotuje niti pod razno ne pomeni, enako kot da sluznost preprecuje. Tebi ne samo pravni termini, tudi slovenscina ti dela tezave. Bi treba mal SSKJ vzet v roke. Sluznosti lahko povsem normalno nasprotujes, brez da bi jo pri tem kakorkoli prepreceval.
Tako da svoje slaboumne laicne razlage prihrani za naslednjo sank debato.
Mladiček, nasprotovanje pomeni, da ti je nekdo uporabo služnosti preprečeval.....
Ps: tudi tole je navaden bull shit. To da nekdo sluznosti nasprotuje niti pod razno ne pomeni, enako kot da sluznost preprecuje. Tebi ne samo pravni termini, tudi slovenscina ti dela tezave. Bi treba mal SSKJ vzet v roke. Sluznosti lahko povsem normalno nasprotujes, brez da bi jo pri tem kakorkoli prepreceval.
Tako da svoje slaboumne laicne razlage prihrani za naslednjo sank debato.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
služnost ::
V katerih primerih se lahko potem služnost priposestvuje (za pot)? Kako je z "odškodnino"?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: služnost ()
St235 ::
https://www.op-petek.si/podrocja-dela/s...
Precej podrobno razlozeno, brez nepotrebnih nebuloz in zavajana.
Za priposestovanje sluznoati je pomemba doba (10 let v dobri veri, drugace 20 let), da se sluznosti ni nasprotovalo (preprecevanje je irelavantno) ter da se ni sluznost izvajala na nepošten nacin.
Precej podrobno razlozeno, brez nepotrebnih nebuloz in zavajana.
Za priposestovanje sluznoati je pomemba doba (10 let v dobri veri, drugace 20 let), da se sluznosti ni nasprotovalo (preprecevanje je irelavantno) ter da se ni sluznost izvajala na nepošten nacin.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: St235 ()
AndrejO ::
Samo še nekaj povezanih stvari kar tako:
Preprečevanje samo po sebi ne pomeni nič drugega kot to, da je to očiten izraz nasprotovanja. V takšnih primerih je zato pomembno, da služnost nastane tisti trenutek, ko so za njo izpolnjeni njeni pogoji, ne pa šele z odločitvijo sodišča. To se pogosto pojavi tam, kjer se je prodala parcela preko katere je potekala pot do sosednje parcele. Nov lastnik začne dostop preprečevati in stvar konča na sodišču. Če sodišče ugotovi, da je uporabnik služnosti le to na podlagi zakona že priposestvoval, potem dejansko odloči v korist toženega in ta ima pravico odstranitev ovir, saj mu novi lastnik parcele moti uporabo že obstoječe služnosti.
Priposestvovana služnost ni trajna, temveč se jo lahko z neuporabo tudi izgubi. Če nekdo preneha izkoriščati sicer že priposestvovano služnost za dobo treh let, bo ta prenehala obstajati in s prenejanjem obstoja, preneha tudi njeno priposestvovanje. Kako je s služnostmi, ki so zavedene v ZK, ne vem. To naj pove kakšen pravnik.
Služnost se sme uporabljati zgolj v obsegu v katerem je bila ustanovljena (po zakonu ali pa s sporazumom). To pomeni, da priposestvovana služnostna pot potrebna za dostop kmetijske mehanizacije do njive, ne postane avtomatično pot za vsa vozila do gradbišča, ko postane parcela zazidljiva. Slednja bi bila nova služnost zaradi širšega obsega in vpliva na zemljišče preko katerega poteka.
Samo zato, ker v ZK služnost ni zavedena, to še ne pomeni, da ne obstaja. Kupec parcele mora zato sam opraviti potrebne korake, da se prepriča kakšno je dejansko stanje v naravi. Običajno tako, da o uporabi parcele preveri pri prodajalcu (goljufivih posrednikov tukaj ne bi omenjal). Če tega ne stori, je to njegova lastna malomarnost, ki ne more biti razlog za to, da v naravi že obstoječo priposestvovano služnost ustavi.
Če se za vsak prehod zemljišča posebej prosi lastnika za dovoljenje, in lastnik to dovoljenje poda, se tak prehod ne šteje med uporabo potrebno za priposestvovanje služnosti. To se pogosto dogaja tam, kjer obstaja ograda z zaklenjenim prehodom, obstaja pa tudi običajna medsosedska vljudnost, ko se ne gazi kar na pamet. Dobrota v teh primerih ni sirota.
Preprečevanje samo po sebi ne pomeni nič drugega kot to, da je to očiten izraz nasprotovanja. V takšnih primerih je zato pomembno, da služnost nastane tisti trenutek, ko so za njo izpolnjeni njeni pogoji, ne pa šele z odločitvijo sodišča. To se pogosto pojavi tam, kjer se je prodala parcela preko katere je potekala pot do sosednje parcele. Nov lastnik začne dostop preprečevati in stvar konča na sodišču. Če sodišče ugotovi, da je uporabnik služnosti le to na podlagi zakona že priposestvoval, potem dejansko odloči v korist toženega in ta ima pravico odstranitev ovir, saj mu novi lastnik parcele moti uporabo že obstoječe služnosti.
Priposestvovana služnost ni trajna, temveč se jo lahko z neuporabo tudi izgubi. Če nekdo preneha izkoriščati sicer že priposestvovano služnost za dobo treh let, bo ta prenehala obstajati in s prenejanjem obstoja, preneha tudi njeno priposestvovanje. Kako je s služnostmi, ki so zavedene v ZK, ne vem. To naj pove kakšen pravnik.
Služnost se sme uporabljati zgolj v obsegu v katerem je bila ustanovljena (po zakonu ali pa s sporazumom). To pomeni, da priposestvovana služnostna pot potrebna za dostop kmetijske mehanizacije do njive, ne postane avtomatično pot za vsa vozila do gradbišča, ko postane parcela zazidljiva. Slednja bi bila nova služnost zaradi širšega obsega in vpliva na zemljišče preko katerega poteka.
Samo zato, ker v ZK služnost ni zavedena, to še ne pomeni, da ne obstaja. Kupec parcele mora zato sam opraviti potrebne korake, da se prepriča kakšno je dejansko stanje v naravi. Običajno tako, da o uporabi parcele preveri pri prodajalcu (goljufivih posrednikov tukaj ne bi omenjal). Če tega ne stori, je to njegova lastna malomarnost, ki ne more biti razlog za to, da v naravi že obstoječo priposestvovano služnost ustavi.
Če se za vsak prehod zemljišča posebej prosi lastnika za dovoljenje, in lastnik to dovoljenje poda, se tak prehod ne šteje med uporabo potrebno za priposestvovanje služnosti. To se pogosto dogaja tam, kjer obstaja ograda z zaklenjenim prehodom, obstaja pa tudi običajna medsosedska vljudnost, ko se ne gazi kar na pamet. Dobrota v teh primerih ni sirota.
Avenger ::
Zanima me kako je s priposestvovanjem služnosti poti, kjer se je vedelo, kje so meje parcele, lastnik uporabi poti ni nasprotoval, po tej poti se je dostopalo do objekta vsaj 60 let, kolesnice so jasno razvidne iz satelitskih slik kolikor dolgo nazaj gledaš. Gre sicer za košček velikosti nekje med 5 in 10m2, kmetijska zemlja. Zdaj, ko se je razstavila vsaj 60 let stara ograja na drugem delu, je možen dostop tam in je sosed takoj napeljal vrvico z zastavicami na tistem delu kjer je prvoten dostop.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
delavec44 ::
Kolikor sem bral zadeve je naredil prav. Če je možen dostop drugje, potem služnosti ne rabi več nuditi. Ne vem pa ali bi moral najprej uradno zaprositi za izbris, če je bila vpisana v ZK. Verjetno da.
arnecan1 ::
Na kratko, to je zakonita kraja.
Ne, uporaba kolovozne poti za dostop do svoje parcele ni nobena kraja.
To se vleče že od starega Rima in fevdalizma in ni izum modernega prava, ampak ostanek prastarih običajev in kmečke pameti. Ko je bilo 80-90 % ljudi kmetovalcev, je bilo čisto normalno, da si lahko dostopal do svoje njive ali pašnika preko kolovoznih poti drugih zemljišč. Dostikrat je to pot uporabljala več sosedov, ne samo eden. Še posebej v hribovitih predelih.
In to se je nekoč jasno vedno vedelo, nekatere dostopne poti so bile stare tudi krepko preko 100 let. Odvisno pač, kako so se zemljišča prodajala, dedovala, drobila, spajala... Tudi kolovozne poti so se zapuščale in nastajale so nove.
Se pa pojavljajo problemi v modernem času, ko kupi neko zemljišče kupec od drugod. Ponavadi iz mesta. In postavi na kolovozno pot še rampo z ključavnico. Češ saj ni zapisano v ZK. Ampak so drugi predhodno lepo razložili, da ne rabi biti napisano. Samo pot se mora še vedno redno redno uporabljati. In tudi strošek vzdrževanja poti ne smeš naprtiti lastniku zemljišča. Razen seveda, če pot uporablja tudi sam, potem se stroški delijo. Ampak s tem nimam preveč izkušenj. Bo povedal kdo drug še kaj o tem.
mat_ko ::
A velja recimo priposestvovana služnost tudi recimo za električni/vodovodni priklop na hišo (v primeru, da ta vod gre čez to posestvovano območje), ali je za to potrebna "prava" služnost od lastnika?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: mat_ko ()
kloko ::
A velja recimo priposestvovana služnost tudi recimo za električni/vodovodni priklop na hišo (v primeru, da ta vod gre čez to posestvovano območje), ali je za to potrebna "prava" služnost od lastnika?
Služnost, ki si jo priposestvoval, velja za točno določen specifičen namen, npr. vožnja z vozili, ali kaj podobnega. Ni pa to dovoljenje za karkoli si zmisliš, za npr. vodovod vleči šez sosedovo rabiš še posebej njegov podpis, tudi če imaš pravico voziti z biciklom čez to dotično parcelo.
L.p., Kloko
mojca ::
Zanima me naslednja situacija:
* 200 let stara hiša nima urejenega dostopa do javne poti, je pa de-facto dostopna po dveh možnih poteh, pri čemer vsaka od njiju pelje preko sosedovega dvorišča (zaradi česar je sosedovo dvorišče "manj vredno", ker ga "ne morejo zagraditi in imeti samo zase").
* Že 200 let se uporablja pot čez dvorišče soseda A za dostop do javne poti.
* Že 200 let se uporablja pot čez dvorišče soseda B, da prideš do poslopja "za hišo". Do pred dobrimi štiridesetimi leti je bila to tudi edina možnost za dostop do "parkirišča za kmečki voz" (danes pa je še vedno slab kilometer krajša, kot če bi moral npr. s traktorjem po alternativni poti namesto po direktni) in se je ves čas uporabljala tudi za npr. dostop s traktorjem do vinske kleti za hišo.
* Pred dobrimi 40 leti se je razširilo neko drugo stezo, ki je pot preko soseda B spremenila iz "tu lahko dostopamo do hrama" v "tu lahko dostopamo do javne poti". Takrat se je začelo redno uporabljati tudi to, po novem krožno pot, za dostop do javne ceste.
* Sosed B ne more do javne poti, ne da bi prečkal tvojo parcelo, peljati mora bodisi čez tvoje dvorišče bodisi čez tvojo parcelo za hišo.
* 15 let nazaj je začel sosed B nagajati glede dostopa (nekajkrat je nastavil žeblje na poti, da se je spraznila guma ipd.), se je pa vseeno ves čas po tej poti vozilo, le nekoliko manj.
* Sosed B je umrl, hiša je zdaj prazna, toda njegovi potomci se glasno kregajo in nasprotujejo služnosti (če so bili kdaj na obisku, so parkirali na poti in začeli težiti sto na uro, če si prišel po poti čez njihovo dvorišče in ... parkiral na lastnem posestvu).
Zanima me, kakšne možnosti ima sosed B, da bi USPEŠNO oporekal priposestvovanju služnosti čez njegovo dvorišče za dostop do parcele za hišo. Zakon pravi, da se ta priposestvuje v 20-ih letih, pri čemer uporabi ne sme nihče oporekati.
To, kar me zanima, je, kako se smatra primer ugovarjanja/oporekanja, če je bila pravica v teoriji priposestvovana (a nikoli obravnavana na sodišču ali vpisana v ZK) že prej, z 200 leti uporabe, pred 15-imi leti pa so začeli delati probleme oz. nasprotovati (res aktivno nasprotovati šele po prehodu lastnine v roke dedičev, cca. leto do dve nazaj, vendar na lokaciji ne stanujejo, tako da je pot še vedno povsem dostopna).
Sosed B vehementno trdi, da ti bo sodišče odredilo samo en dostop do javne poti (ki bo po njegovem mnenju potekalo preko soseda A), za dostop do prostora za hišo pa je po njegovem mnenju dovolj kilometrski obvoz mimo soseda A po drugi poti.
PS: dokler se v zgodbo niso vmešali Žabarji, ni bilo problemov niti s sosedom A niti s sosedom B. Zdaj so z obema.
* 200 let stara hiša nima urejenega dostopa do javne poti, je pa de-facto dostopna po dveh možnih poteh, pri čemer vsaka od njiju pelje preko sosedovega dvorišča (zaradi česar je sosedovo dvorišče "manj vredno", ker ga "ne morejo zagraditi in imeti samo zase").
* Že 200 let se uporablja pot čez dvorišče soseda A za dostop do javne poti.
* Že 200 let se uporablja pot čez dvorišče soseda B, da prideš do poslopja "za hišo". Do pred dobrimi štiridesetimi leti je bila to tudi edina možnost za dostop do "parkirišča za kmečki voz" (danes pa je še vedno slab kilometer krajša, kot če bi moral npr. s traktorjem po alternativni poti namesto po direktni) in se je ves čas uporabljala tudi za npr. dostop s traktorjem do vinske kleti za hišo.
* Pred dobrimi 40 leti se je razširilo neko drugo stezo, ki je pot preko soseda B spremenila iz "tu lahko dostopamo do hrama" v "tu lahko dostopamo do javne poti". Takrat se je začelo redno uporabljati tudi to, po novem krožno pot, za dostop do javne ceste.
* Sosed B ne more do javne poti, ne da bi prečkal tvojo parcelo, peljati mora bodisi čez tvoje dvorišče bodisi čez tvojo parcelo za hišo.
* 15 let nazaj je začel sosed B nagajati glede dostopa (nekajkrat je nastavil žeblje na poti, da se je spraznila guma ipd.), se je pa vseeno ves čas po tej poti vozilo, le nekoliko manj.
* Sosed B je umrl, hiša je zdaj prazna, toda njegovi potomci se glasno kregajo in nasprotujejo služnosti (če so bili kdaj na obisku, so parkirali na poti in začeli težiti sto na uro, če si prišel po poti čez njihovo dvorišče in ... parkiral na lastnem posestvu).
Zanima me, kakšne možnosti ima sosed B, da bi USPEŠNO oporekal priposestvovanju služnosti čez njegovo dvorišče za dostop do parcele za hišo. Zakon pravi, da se ta priposestvuje v 20-ih letih, pri čemer uporabi ne sme nihče oporekati.
To, kar me zanima, je, kako se smatra primer ugovarjanja/oporekanja, če je bila pravica v teoriji priposestvovana (a nikoli obravnavana na sodišču ali vpisana v ZK) že prej, z 200 leti uporabe, pred 15-imi leti pa so začeli delati probleme oz. nasprotovati (res aktivno nasprotovati šele po prehodu lastnine v roke dedičev, cca. leto do dve nazaj, vendar na lokaciji ne stanujejo, tako da je pot še vedno povsem dostopna).
Sosed B vehementno trdi, da ti bo sodišče odredilo samo en dostop do javne poti (ki bo po njegovem mnenju potekalo preko soseda A), za dostop do prostora za hišo pa je po njegovem mnenju dovolj kilometrski obvoz mimo soseda A po drugi poti.
PS: dokler se v zgodbo niso vmešali Žabarji, ni bilo problemov niti s sosedom A niti s sosedom B. Zdaj so z obema.
delavec44 ::
Sosed B ima prav. Imaš alternativno pot, tudi če bi bila služnost že urejena, jo s tem lahko zbriše.
mojca ::
Na podlagi česa (npr. katerega člena) se lahko služnost zbriše? In zakaj tega ne bi mogla istočasno narediti tako A kot B?
Legon ::
Služnost se lahko izbriše na zahtevo lastnika služeče nepremičnine na podlagi 222. člena stvarnopravnega zakonika. Izbris se lahko zahteva če služnost postane nekoristna za uporabo gospodujočega zemljišča ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. To sodišče odloči na podlagi menenja izvedenca, ki ga pripravi glede na stanje v naravi. Tukaj se predvsem presoja ali dejansko obstajajo razlogi, da je služnost sploh potrebna. Nujna pot, torej dostop do javne ceste mora bit omogočen, je pa mnenje izvedenca tisto, ki je ključno za sodišče, da se presodi katera pot predstavlja boljše razmerje med korisjo za gospoujoče ozemlje in škodo, ki na nastane na služečem.
V konkretnem primeru pa služnost sploh ni vpisana in bo na koristniku služnosti (torej vas) da najprej sploh dosežete vpis služnosti v ZK. Torej boste vi tisti, ki boste morali dokazat, da je služnost obstajala in kdaj. V uvodu teme je Andrej govoril, da vpis v ZK ni ključen faktor ampak dejansko služnost lahko obstaja že prej. Slednje je sicer res, ampak to še vedno pomeni, da je treba na nek presečni datum dokazat, da so bili pogoji za služnost izpolnjeni.
Glede na povedano je scenarij, kot vam ga je opisal sosed B verjeten, še posebej če tisto pot (preko A) uporabljajo (ali imajo celo na njo že vpisano služnost) tudi drugi (recimo sosed B). Seveda pa bo tudi sosed B moral rešit problem z dostopom do javne ceste, če nima služnosti preko vaše parcele.
Dodatno vprašanje glede dostopa do hrama je tudi to koliko je ta dostop sploh potreben. Če karikiram: V kotu parcele, ki ji dostop z vozili blokira moja lastna nepremičnina postavim pasjo uto in potem od sosedov zahtevam, da mi morajo dovolit služnost za dostop z kamionom, ker hočem psu pripeljat svežo mivko. Služnost je namreč vezana na parcelo kot tako in mora bit omogočen dostop z javne poti na parcelo. Ne pa iz enega konca parcele na drug, ker sem si vmes pot blokiral z nepremičnino.
V konkretnem primeru pa služnost sploh ni vpisana in bo na koristniku služnosti (torej vas) da najprej sploh dosežete vpis služnosti v ZK. Torej boste vi tisti, ki boste morali dokazat, da je služnost obstajala in kdaj. V uvodu teme je Andrej govoril, da vpis v ZK ni ključen faktor ampak dejansko služnost lahko obstaja že prej. Slednje je sicer res, ampak to še vedno pomeni, da je treba na nek presečni datum dokazat, da so bili pogoji za služnost izpolnjeni.
Glede na povedano je scenarij, kot vam ga je opisal sosed B verjeten, še posebej če tisto pot (preko A) uporabljajo (ali imajo celo na njo že vpisano služnost) tudi drugi (recimo sosed B). Seveda pa bo tudi sosed B moral rešit problem z dostopom do javne ceste, če nima služnosti preko vaše parcele.
Dodatno vprašanje glede dostopa do hrama je tudi to koliko je ta dostop sploh potreben. Če karikiram: V kotu parcele, ki ji dostop z vozili blokira moja lastna nepremičnina postavim pasjo uto in potem od sosedov zahtevam, da mi morajo dovolit služnost za dostop z kamionom, ker hočem psu pripeljat svežo mivko. Služnost je namreč vezana na parcelo kot tako in mora bit omogočen dostop z javne poti na parcelo. Ne pa iz enega konca parcele na drug, ker sem si vmes pot blokiral z nepremičnino.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Legon ()
mojca ::
Recimo, da si služnost enkrat uspešno iztožil in vpisal v ZK, bodisi kot priposestvovano služnost bodisi kot nujno pot do nepremičnine (stanovanjske hiše). (To sicer še ni res, ampak predpostavimo, da smo že v prihodnosti.) Kakšne so v praksi opcije, če sosed še vedno vztrajno zanalašč parkira avto na poti, kjer imaš dostop do svoje parcele (ne, ker ne bi mogel parkirati drugje, pač pa to počne zanalašč, ker se "bori za svojo nepremičnino")? Pa recimo, da ga sicer vedno umakne, ko ga vprašaš, a se pusti prositi in te spotoma nadere, da nimaš kaj zvoniti, ker njegov otrok spi oz. zakaj zavraga ga mečeš iz postelje ob 8h zjutraj.
Drugo vprašanje. V ZK se vpiše služnost do hiše. Za koga mora ta služnost veljati? Sosed ima ideje, da bi na pot postavil "garažna vrata" in dal ključ, ki bi ga lahko uporabljal samo lastnik oz. najemnik nepremičnine. Ampak: kaj pa, ko pridejo obiski (morda pridejo pol ure pred tabo)? Kaj pa poštar, ki prinese pošto tebi, potem pa mora še k sosedu? Lahko (v primeru, da ti imaš služnost) od poštarja zahteva, da gre namesto po 10 m dolgi poti vse naokrog, ker ga je strah, da bi mu poštar zbil otroka, ki se igra pred hišo? Kaj pa v primeru intervencije (nekdo potrebuje rešilca ali hiša zagori in bi morali do nje dostopati gasilci)?
(rant on) Dokler ni bilo teh prekletih žabarjev, smo sosedo nonstop vabili na kavo in piškote in se fantastično razumeli, nikoli nobenih problemov. Potem pa en žabarski zet za drugim začneta požigati prej odlične medsosedske odnose in zapirati ceste. (/rant off)
Drugo vprašanje. V ZK se vpiše služnost do hiše. Za koga mora ta služnost veljati? Sosed ima ideje, da bi na pot postavil "garažna vrata" in dal ključ, ki bi ga lahko uporabljal samo lastnik oz. najemnik nepremičnine. Ampak: kaj pa, ko pridejo obiski (morda pridejo pol ure pred tabo)? Kaj pa poštar, ki prinese pošto tebi, potem pa mora še k sosedu? Lahko (v primeru, da ti imaš služnost) od poštarja zahteva, da gre namesto po 10 m dolgi poti vse naokrog, ker ga je strah, da bi mu poštar zbil otroka, ki se igra pred hišo? Kaj pa v primeru intervencije (nekdo potrebuje rešilca ali hiša zagori in bi morali do nje dostopati gasilci)?
(rant on) Dokler ni bilo teh prekletih žabarjev, smo sosedo nonstop vabili na kavo in piškote in se fantastično razumeli, nikoli nobenih problemov. Potem pa en žabarski zet za drugim začneta požigati prej odlične medsosedske odnose in zapirati ceste. (/rant off)
Legon ::
Kakšne so v praksi opcije, če sosed še vedno vztrajno zanalašč parkira avto na poti, kjer imaš dostop do svoje parcele
zelo velike, zajebavanje soseda je praktično nacionalni šport.
Za koga mora ta služnost veljati?
Če govorimo o nujni poti, je to vezano na samo nepremičnino, torej ima pravico do uprabe poti vsak, ki ima legitimen razlog za dostop do nepremičnine.
Lahko (v primeru, da ti imaš služnost) od poštarja zahteva, da gre namesto po 10 m dolgi poti vse naokrog, ker ga je strah, da bi mu poštar zbil otroka, ki se igra pred hišo?V takem primeru že osnovni pogoji za služnost niso izpolnjeni ampak v teoriji, ne, pravnoformalno lastnik služeče stvari ne sme ovirati služnosti v obsegu kot je določena. Če govorimo o nujni poti, je to povezava med javnim cestnim omrežjem in nepremičnino in jo torej lahko koristi vsak, ki ima legitimen razlog, da do nepremičnine dostopa.
mojca ::
Da ne bo pomote: ne sprašujem, kakšne možnosti ima sosed zajebavati (to mi je jasno, da neskončne), ampak kakšne možnosti imaš, če moraš npr. ob 5h zjutraj v službo, pa sta ti zvečer oba soseda zaparkirala pot do javne ceste (ena pot je morda nujna, druga pač ne), pa oba tako trdno spita, da zvonca niti ne slišita (ali morda še žurata pri tretjem sosedu in sploh nikogar ni doma). No, ali pa pač ni ura ravno 5 zjutraj, pa mora najemnik dvakrat na dan zvoniti pri sosedu, naj umakne avto na nujni poti. Ob nekem trenutku začneš dvakrat dnevno klicati policijo, naj posredujejo?
Kaj je mišljeno s tem, da "v takem primeru osnovni pogoji za služnost niso izpolnjeni"?
Kaj je mišljeno s tem, da "v takem primeru osnovni pogoji za služnost niso izpolnjeni"?
Legon ::
pravno formlano bolj kot ne samo tožbo za motenje posesti. Policija ima v taki situaciji zelo omejene pristojnosti, sploh ob dejstvu da kot iz napisanega razumem služnosti sploh niso formalno urejene.
Če obstaja alternativen dostop, ki ne zahteva služnosti, potem bo precej težje doseč priznanje služnosti in vpis v ZK. Nujna pot kot ime implicira, pomeni ,da ni druge možnosti. Že ko rečeš da obstajata nujna in še ena pot, to precej zakomplicira stvari. Vpisano v ZK pa kot razumem tako ali tako ni nič.
Kot že rečeno, najpraj treba sploh vzpostavit pravno dejstvo, da služnost obstaja, kakor tudi to da so izpolnjeni pogoji za njeno izvajanje. Potem je treba zadevo vpisat v ZK in šele nato se lahko bockate s sosedi kako in kaj.
Kaj je mišljeno s tem, da "v takem primeru osnovni pogoji za služnost niso izpolnjeni"?
Če obstaja alternativen dostop, ki ne zahteva služnosti, potem bo precej težje doseč priznanje služnosti in vpis v ZK. Nujna pot kot ime implicira, pomeni ,da ni druge možnosti. Že ko rečeš da obstajata nujna in še ena pot, to precej zakomplicira stvari. Vpisano v ZK pa kot razumem tako ali tako ni nič.
Kot že rečeno, najpraj treba sploh vzpostavit pravno dejstvo, da služnost obstaja, kakor tudi to da so izpolnjeni pogoji za njeno izvajanje. Potem je treba zadevo vpisat v ZK in šele nato se lahko bockate s sosedi kako in kaj.
mojca ::
Alternativen dostop, ki ne bi zahteval služnosti, ne obstaja. Obstaja pot čez dvorišče soseda A, ki se uporablja že 200 let, in pot čez dvorišče soseda B, ki se prav tako uporablja 100+ let (od tega dobrih dobrih 40 let za dostop do javne poti). Za gasilce je zelo verjetno pot mimo B-ja nemogoča, ali vsaj v zelo velik izziv. (Obstajajo ostale možnosti, da bi se npr. naredila nova pot čez sosedov travnik, toda tam se sploh nikoli doslej ni vozilo.) Parcela dostopa do javne poti po lastnem zemljišču nima.
Ampak da še enkrat ponovim: moja vprašanja se ne nanašajo na trenutno situacijo. Nanašajo se na hipotetično prihodnost, ko bi se služnost že uredila in vpisala v zemljiško knjigo.
Kako lahko v takem primeru ukrepaš, če sosed še naprej vztrajno zapira pot, četudi imaš urejeno služnost?
Ampak da še enkrat ponovim: moja vprašanja se ne nanašajo na trenutno situacijo. Nanašajo se na hipotetično prihodnost, ko bi se služnost že uredila in vpisala v zemljiško knjigo.
Kako lahko v takem primeru ukrepaš, če sosed še naprej vztrajno zapira pot, četudi imaš urejeno služnost?
Legon ::
Kot že rečeno, pravno formlano bolj kot ne samo tožbo za motenje posesti. Amapk glede na napisano ste do tam še zelo daleč.
Zvezdica27 ::
ter odškodninska tožba za vsako povzročeno škodo. Bo pač sosed še stroške plačeval.
zz
zz
fikus_ ::
Piseš, da ni v ZK vpisane sluznosti. Potem ostane dogovor za služnost in vpis v ZK ali tožba za služnost, če drugače ne gre.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
bm1973 ::
Samo malo, a s te normalni, da kupujete hišo, ki nima dostopa do javne ceste?!?!?!
Oz. če ste že podedovali sranje, da tega ne spucate takoj...
Oz. če ste že podedovali sranje, da tega ne spucate takoj...
Zvezdica27 ::
nujna pot v smislu zahtevka v nepravdnem postopku je 100% garantirana, v vseh primerih, tako da to sploh ni problem (bo pa nekaj stroškov). Ampak nujno pot dobiš 100%, po najbolj optimalni poti (ni nujno isto, kjer bi ti želel služnost).
Sam kake 2 leti traja.
Varstvo imaš preko motenjke (posestna tožba recimo temu) ter odškodnink. Tle pa ti dobiš vse stroške nazaj ;)
Marsikak slovenceljski debil si si zaslužil ene 10 tožb pa bi se hitro stvari uredile, če bi sodišča to rešila v 1 mesecu...
zz
Sam kake 2 leti traja.
Varstvo imaš preko motenjke (posestna tožba recimo temu) ter odškodnink. Tle pa ti dobiš vse stroške nazaj ;)
Marsikak slovenceljski debil si si zaslužil ene 10 tožb pa bi se hitro stvari uredile, če bi sodišča to rešila v 1 mesecu...
zz
otago ::
Alternativen dostop, ki ne bi zahteval služnosti, ne obstaja. Obstaja pot čez dvorišče soseda A, ki se uporablja že 200 let, in pot čez dvorišče soseda B, ki se prav tako uporablja 100+ let (od tega dobrih dobrih 40 let za dostop do javne poti). Za gasilce je zelo verjetno pot mimo B-ja nemogoča, ali vsaj v zelo velik izziv. (Obstajajo ostale možnosti, da bi se npr. naredila nova pot čez sosedov travnik, toda tam se sploh nikoli doslej ni vozilo.) Parcela dostopa do javne poti po lastnem zemljišču nima.
Ampak da še enkrat ponovim: moja vprašanja se ne nanašajo na trenutno situacijo. Nanašajo se na hipotetično prihodnost, ko bi se služnost že uredila in vpisala v zemljiško knjigo.
Kako lahko v takem primeru ukrepaš, če sosed še naprej vztrajno zapira pot, četudi imaš urejeno služnost?
Obstaja možnost, da v kolikor soglasje med strankami služnost uredite preko geodeta. Služnost se vpiše v kataster. Nato preko notarja vpiše v Zemljiško knjigo.
V družini smo imeli primer, ko je dostop do javne poti bil preko sosedove parcele(dostop A) Na koncu smo odkupili del parcele in zdaj imamo dostop preko odkupljenj parcele do javne ceste (dostop B). Po dogovoru po odkupu se mora koristiti dostop B, dostop A pa lahko obe stranki zapreta z ograjo in preprekami in se ne sme koristiti. V praksi se vozi 95% po B.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nakup zazidljive parceleOddelek: Loža | 6181 (1004) | Invictus |
| » | Ali obstaja služnost? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 23024 (14275) | St235 |
| » | Služnostna potOddelek: Loža | 5267 (2444) | kriko07 |
| » | Arso prek privat parcele dostopa do vremenske postajeOddelek: Loža | 5196 (4148) | Go-ahead |