Razlika med služnostjo ter "priposestvovano" služnostjo?

Mi lahko nekdo prosim razloži za kaj se tu gre? A sta to dva različna termina? Torej služnost vs. priposestvovana služnost ali priposestvovanje služnosti pač pomeni, da se služnost vpiše v ZK in je to na koncu vse "služnost"?

Razlika je še ta, da se za služnost plača tudi odškodninsko nadomestilo.

Hotel sem samo opozoriti, da služnost ni kar sama po sebi umevna. Je pa seveda veliko različic služnosti.
N.pr. za elektro priključek na objekt, elektro zahteva za dovodni kabel služnost. Ta služnost je po navadi brezplačna. Če pa gre skozi neko parcelo elektro kabel, ki za sam objekt na parceli ni potreben, pa se za traso plača odškodnina.
Pomeni pa služnost, na določeni površini parcele, za služnostdajalca prav gotovo omejitev lastniških pravic in ne vem zakaj bi se temu kar tako, brez nadomestila odrekel.

pravnik je 27. jul 2019 ob 12:01 izjavil:

Služnost nastane šele z vpisom v zemljiški knjigi.

Služnost s priposestvovanjem nastane v tistem trenutku, ko so za njo izpolnjeni pogoji in neodvisno od vpisa v zemljiško knjigo ali kateregakoli drugega dokumenta.

pravnik je 27. jul 2019 ob 12:01 izjavil:

Pogoj je dolgoletna posest in dobra vera (nisi vedel da to ni tvoje oz. ti lastnik ni nasprotoval).

Ne blodi. Še enkrat si preberi kaj v zakonodaji res piše.

Rofl, si le ugotovil kak idiotizem si izjavil o dobri veri, ata?

Mladiček, nasprotovanje pomeni, da ti je nekdo uporabo služnosti preprečeval.....

Ps: tudi tole je navaden bull shit. To da nekdo sluznosti nasprotuje niti pod razno ne pomeni, enako kot da sluznost preprecuje. Tebi ne samo pravni termini, tudi slovenscina ti dela tezave. Bi treba mal SSKJ vzet v roke. Sluznosti lahko povsem normalno nasprotujes, brez da bi jo pri tem kakorkoli prepreceval.

Tako da svoje slaboumne laicne razlage prihrani za naslednjo sank debato.

https://www.op-petek.si/podrocja-dela/s...

Precej podrobno razlozeno, brez nepotrebnih nebuloz in zavajana.

Za priposestovanje sluznoati je pomemba doba (10 let v dobri veri, drugace 20 let), da se sluznosti ni nasprotovalo (preprecevanje je irelavantno) ter da se ni sluznost izvajala na nepošten nacin.

Zanima me kako je s priposestvovanjem služnosti poti, kjer se je vedelo, kje so meje parcele, lastnik uporabi poti ni nasprotoval, po tej poti se je dostopalo do objekta vsaj 60 let, kolesnice so jasno razvidne iz satelitskih slik kolikor dolgo nazaj gledaš. Gre sicer za košček velikosti nekje med 5 in 10m2, kmetijska zemlja. Zdaj, ko se je razstavila vsaj 60 let stara ograja na drugem delu, je možen dostop tam in je sosed takoj napeljal vrvico z zastavicami na tistem delu kjer je prvoten dostop.

Na kratko, to je zakonita kraja.

A velja recimo priposestvovana služnost tudi recimo za električni/vodovodni priklop na hišo (v primeru, da ta vod gre čez to posestvovano območje), ali je za to potrebna "prava" služnost od lastnika?

Zanima me naslednja situacija:
* 200 let stara hiša nima urejenega dostopa do javne poti, je pa de-facto dostopna po dveh možnih poteh, pri čemer vsaka od njiju pelje preko sosedovega dvorišča (zaradi česar je sosedovo dvorišče "manj vredno", ker ga "ne morejo zagraditi in imeti samo zase").
* Že 200 let se uporablja pot čez dvorišče soseda A za dostop do javne poti.
* Že 200 let se uporablja pot čez dvorišče soseda B, da prideš do poslopja "za hišo". Do pred dobrimi štiridesetimi leti je bila to tudi edina možnost za dostop do "parkirišča za kmečki voz" (danes pa je še vedno slab kilometer krajša, kot če bi moral npr. s traktorjem po alternativni poti namesto po direktni) in se je ves čas uporabljala tudi za npr. dostop s traktorjem do vinske kleti za hišo.
* Pred dobrimi 40 leti se je razširilo neko drugo stezo, ki je pot preko soseda B spremenila iz "tu lahko dostopamo do hrama" v "tu lahko dostopamo do javne poti". Takrat se je začelo redno uporabljati tudi to, po novem krožno pot, za dostop do javne ceste.
* Sosed B ne more do javne poti, ne da bi prečkal tvojo parcelo, peljati mora bodisi čez tvoje dvorišče bodisi čez tvojo parcelo za hišo.
* 15 let nazaj je začel sosed B nagajati glede dostopa (nekajkrat je nastavil žeblje na poti, da se je spraznila guma ipd.), se je pa vseeno ves čas po tej poti vozilo, le nekoliko manj.
* Sosed B je umrl, hiša je zdaj prazna, toda njegovi potomci se glasno kregajo in nasprotujejo služnosti (če so bili kdaj na obisku, so parkirali na poti in začeli težiti sto na uro, če si prišel po poti čez njihovo dvorišče in ... parkiral na lastnem posestvu).

Zanima me, kakšne možnosti ima sosed B, da bi USPEŠNO oporekal priposestvovanju služnosti čez njegovo dvorišče za dostop do parcele za hišo. Zakon pravi, da se ta priposestvuje v 20-ih letih, pri čemer uporabi ne sme nihče oporekati.

To, kar me zanima, je, kako se smatra primer ugovarjanja/oporekanja, če je bila pravica v teoriji priposestvovana (a nikoli obravnavana na sodišču ali vpisana v ZK) že prej, z 200 leti uporabe, pred 15-imi leti pa so začeli delati probleme oz. nasprotovati (res aktivno nasprotovati šele po prehodu lastnine v roke dedičev, cca. leto do dve nazaj, vendar na lokaciji ne stanujejo, tako da je pot še vedno povsem dostopna).

Sosed B vehementno trdi, da ti bo sodišče odredilo samo en dostop do javne poti (ki bo po njegovem mnenju potekalo preko soseda A), za dostop do prostora za hišo pa je po njegovem mnenju dovolj kilometrski obvoz mimo soseda A po drugi poti.

PS: dokler se v zgodbo niso vmešali Žabarji, ni bilo problemov niti s sosedom A niti s sosedom B. Zdaj so z obema.

Sosed B ima prav. Imaš alternativno pot, tudi če bi bila služnost že urejena, jo s tem lahko zbriše.

Služnost se lahko izbriše na zahtevo lastnika služeče nepremičnine na podlagi 222. člena stvarnopravnega zakonika. Izbris se lahko zahteva če služnost postane nekoristna za uporabo gospodujočega zemljišča ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. To sodišče odloči na podlagi menenja izvedenca, ki ga pripravi glede na stanje v naravi. Tukaj se predvsem presoja ali dejansko obstajajo razlogi, da je služnost sploh potrebna. Nujna pot, torej dostop do javne ceste mora bit omogočen, je pa mnenje izvedenca tisto, ki je ključno za sodišče, da se presodi katera pot predstavlja boljše razmerje med korisjo za gospoujoče ozemlje in škodo, ki na nastane na služečem.

V konkretnem primeru pa služnost sploh ni vpisana in bo na koristniku služnosti (torej vas) da najprej sploh dosežete vpis služnosti v ZK. Torej boste vi tisti, ki boste morali dokazat, da je služnost obstajala in kdaj. V uvodu teme je Andrej govoril, da vpis v ZK ni ključen faktor ampak dejansko služnost lahko obstaja že prej. Slednje je sicer res, ampak to še vedno pomeni, da je treba na nek presečni datum dokazat, da so bili pogoji za služnost izpolnjeni.

Glede na povedano je scenarij, kot vam ga je opisal sosed B verjeten, še posebej če tisto pot (preko A) uporabljajo (ali imajo celo na njo že vpisano služnost) tudi drugi (recimo sosed B). Seveda pa bo tudi sosed B moral rešit problem z dostopom do javne ceste, če nima služnosti preko vaše parcele.

Dodatno vprašanje glede dostopa do hrama je tudi to koliko je ta dostop sploh potreben. Če karikiram: V kotu parcele, ki ji dostop z vozili blokira moja lastna nepremičnina postavim pasjo uto in potem od sosedov zahtevam, da mi morajo dovolit služnost za dostop z kamionom, ker hočem psu pripeljat svežo mivko. Služnost je namreč vezana na parcelo kot tako in mora bit omogočen dostop z javne poti na parcelo. Ne pa iz enega konca parcele na drug, ker sem si vmes pot blokiral z nepremičnino.