Na Univerzi Flinders v Adelajdi so razvili dodatek za cepivo, ki ga je v celoti napovedala umetna inteligenca, sedaj pa bodo v klasični dvojno slepi študiji preverili, ali učinkuje. Študijo na ljudeh so začeli izvajati minuli teden, v njej pa v ZDA v osmih raziskovalnih centrih skupno sodeluje 240 ljudi. Dvojno slepa študija pomeni, da nekateri ljudje dobijo novorazvito zdravilo drugi pa ne, pri čemer niti bolniki niti ostali sodelujočih v študiji ne vedo, kdo dobiva kaj. Na ta način se izognemo učinku placeba.
Kot pojasnjuje profesor Nikolai Petrovsky z univerze Flinders, je umetna inteligenca dobila vhodne informacije o 60-80 spojinah, ki so bodisi koristne ali nekoristne pri cepivih. Gre za tako imenovane adjuvanse, ki se cepivom rutinsko dodajajo zato, da povečajo njihovo učinkovitost tako, da okrepijo imunski odgovor na cepivo. Umetna inteligenca se je potem iz seznama obstoječih delujočih in nedelujočih adjuvansov naučila, kakšna značilnosti bi moral imeti dober adjuvans. Potem je ustvarila seznam več bilijonov spojin, ki ga je skrčila na najbolj verjetne. V laboratoriju so potem na dejanskih vzorcih krvi preizkusili okrog 50 najbolj obetavnih spojin, zmagovalka pa gre sedaj na klinične teste. Preizkušali bodo torej cepivo, ki so ga razvili po klasični metodi in deluje tudi brez novega adjuvansa, a mu bodo dodali še adjuvans.
Cepiva proti gripi sodijo med najmanj zanesljiva, zato je uporaba adjuvansov toliko pomembnejša. Običajno so cepiva proti gripi okrog 50-odstotno učinkovita, v nekaterih letih pa učinkovitost pade pod 10 odstotkov. Razlog je v izjemni spremenljivosti virusov gripe, ki zelo hitro mutirajo, zato nas vsako leto napadajo novi sevi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) glede na kroženje virusov na severni ali južni polobli v minuli sezoni gripe predvidi, kateri sevi bodo najverjetneje aktivni naslednjo sezono. Včasih jim to uspe bolj in tedaj so cepiva učinkovita, včasih pa ne in tedaj so cepiva neučinkovita (ker so pripravljena proti virusom, ki ne krožijo). Letošnja sezona gripe v Avstraliji se je začela prej kot običajno. Zabeležili so že več kot 116.000 primerov in 220 smrtnih žrtev.
Različni algoritmi, bodisi jih poimenujemo umetna inteligenca ali kako drugače, se pri razvoju zdravilnih učinkov že nekaj časa uporabljajo. Običajno gre za različne korelacije (npr. QSAR) med strukturo in aktivnostjo, sidranje ali rešetanje, kjer je cilj identificirati obetane spojine. Umetna inteligenca, nevronske mreže oziroma strojno učenje predstavljajo še en način, kako bi lahko hitreje, drugače ali morebiti širše iskali potencialno aktivne spojine. Na koncu pa jih bomo morali še vedno preveriti v laboratoriju - temu in kasnejšim kliničnim testom se nikoli ne bomo mogli izogniti, ker ne gre le za tehnično, temveč tudi pravno in družbeno omejitev.
