Slo-Tech - Ta teden je završalo, ko so mediji poročali, da je umetna inteligenca odkrila nov antibiotik, ki je učinkovit proti bakteriji Acinetobacter baumannii. Abaucin resnično kaže, da onemogoča rast bakterije v modelu mišje rane, a da ga je odkrila umetna inteligenca, je vendarle pretiravanje. Raziskovalci so si pri presejalnih testih več tisoč spojin pomagali z nevronskimi mrežami, o čemer pišejo v reviji Nature Chemical Biology.

Acinetobacter baumannii je problematična bakterija, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam groženj za človeštvo zaradi odpornosti na antibiotike. Sodi v skupino ESKAPE (Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, Acinetobacter baumannii, Pseudomonas aeruginosa in Enterobacter). Odporna je na številne antibiotike, med drugim karbapeneme in tretjo generacijo cefalosporinov, ki predstavljajo najnovejše orožje v boju proti rezistentnim bakterijam. Povzroča oportunistične okužbe, ki segajo od pljučnice prek meningitisa do...

Slo-Tech - Pred tednom dni je podjetje DoNotPay napovedalo, da bodo na sodišču prvikrat uporabili umetno inteligenco kot zagovornika. Joshua Browder, izvršni direktor podjetja, je sedaj sporočil, da je načrt padel v vodo. Odvetniške zbornice iz več zveznih držav so jim zagrozile, nekatere tudi neposredno s sodnim pregonom. Zamisel so zato za zdaj opustili.

DoNotPay že dlje časa uporablja umetno inteligenco za pritožbe na globe za prometne prekrške. Sedaj pa so želeli narediti korak naprej in 22. februarja v Kaliforniji to preizkusiti tudi v živo. Obtoženec bi imel na sodišču pametna očala in slušalko, ki bi umetni inteligenci omogočali spremljanje dogajanja in narekovanje, kaj naj oseba reče. Šlo je za primer prometnega prekrška, zato tudi neuspeh ne bi imel tragičnih posledic. DoNotPay je namreč dejal, da bo v tem poravnal globo namesto voznika.

A odvetniki niso bili navdušeni nad idejo. Browder je pojasnil, da so kmalu po napovedi začeli dobivati precej ostrih odzivov in jeznih pisem....

Slo-Tech - Projekt skupnostne znanosti Covid.si, ki se je začel lani ob izbruhu pandemije, je praznoval prvo obletnico obstoja. V tem času se je projekt, ki so ga postavili Črtomir Podlipnik z UL FKKT, Marko Jukić z UM FKKT in Sebastian Pleško, razvil, a glavne aktivnosti so ostale enake. Te so molekulsko sidranje z uporabo distribuiranega računalništva, kar pomeni, da lahko z računsko močjo v njem sodeluje vsakdo.

V projektu je doslej sodelovalo 400 računalnikov, ki so v tem času računali 62 tarč in na njih izvedli prek 837 milijonov neodvisnih eksperimentov molekulskega sidranja (molecular docking). Tako se imenuje računsko ugotavljanje interakcije med molekulami, katerih biološka aktivnost zoper virus se preverja, in različnimi deli virusa. Poleg 400 računalnikov prostovoljcev v projektu uporabljajo tudi računske kapacitete, ki jih je doniral Microsoft na Azuru. S tem so pripravili knjižnico, v kateri je milijarda spojin, ki čakajo na sidranje.

Hkrati so skupaj z Inštitutom za matematiko...

Slo-Tech - Cepivo proti covidu, ki ga razvijata Univerza Oxford in farmacevtski gigant AstraZeneca, je 70-odstotno učinkovito, so v začetku tedna sporočili razvijalci. To ni ravno ekstremno visoko - cepivo OMR (ošpice, mumps, rdečke) je proti ošpicam učinkovito v 97 odstotkih, proti mumpsu pa 88-odstotno - je pa za tako hitro razvito cepivo dober rezultat. Ameriški regulator FDA pravi, da mora biti cepivo vsaj 50-odstotno učinkovito, da ga je smiselno uporabiti. Težava je le, da je številka 70 odstotkov napačna, saj so pri kliničnem preizkušanju cepiva naredili napako. Nekateri sodelujoči so namreč namesto dveh polnih odmerkov prejeli enega polnega in enega polovičnega, ti pa so bili potem celo bolj zaščiteni od tistih z dvema celima odmerkoma.

Pri dveh polnih odmerkih, ki so jih sodelujoči prejeli v razmaku štirih tednov, je bila zaščita 62-odstotno učinkovita. Kdor pa je prvikrat prejel le pol odmerka (2,5 10¹⁰ delcev), v drugo pa celega, je bil z 90-odstotno verjetnostjo zaščiten. Vsi...

Slo-Tech - Fizično distanciranje in številni drugi ukrepi za zajezitev covida-19 so imeli posledice tudi na širjenje ostalih bolezni, ki so letos bistveno manj širile kot v preteklih letih. Na južni polobli, kjer je trenutno zima in tradicionalno razsaja gripa, beležijo precej nižje številke. V Avstraliji so januarja in februarja, še preden se je covida-19 razširil, imeli 7000 potrjenih primerov gripe. Marca in aprila, ko bi moralo biti primerov čedalje več, pa so jih imeli čedalje manj. Aprila so tako zabeležili le 229 primerov gripe, medtem ko jih je bilo lani aprila 19.000. Na Novi Zelandiji, kjer običajno za gripo zboli 3-4 odstotka prebivalstva, je o simptomih poročalo le 0,7 odstotka ljudi. Padla je celo umrljivost, in sicer za pet odstotkov, kar je statistično značilno. Možno je, da se bodo v prihodnjih mesecih ti dosežki izničili, saj bomo morda videli povišano umrljivost zaradi prekinitve celega kupa terapij in zdravljenj, denimo rakov.

Podobno je tudi v Južni Ameriki, kjer je bilo...

Slo-Tech - Število žrtev najnovejšega koronavirusa (2019-nCoV), ki trenutno še večinoma pustoši po Kitajski, se je v zadnjih 24 urah podvojilo. Toda za razliko od leta 2003, ko je grozil SARS, imamo to pot novo orožje. Skakanje virusa po svetu napoveduje umetna inteligenca in pri tem ji gre zelo dobro. BlueDot je razvilo kanadsko podjetje in je na izbruh opozorilo 31. decembra. Svetovna zdravstvena organizacija je to storila 9. januarja, ameriški Center za zaščito pred boleznimi (CDC) pa 6. januarja.

BlueDot uporablja dostopne informacije, ki jih dandanes res ni malo, a se pri tem namenoma izogiba družbenim omrežjem. Tam je šuma preveč. Pobira pa informacije s portalov z novicami, dodano vrednost pa mu daje dostop do globalnega sistema za izdajo letalskih vozovnic. Tako lahko zazna, kje se pojavi kakšen izbruh virusa, in potem tudi napove najverjetnejšo pot širitve. Da se bo koronavirus širil iz Wuhana v Bangkok, Seul, Tajpej in Tokio je pravilno napovedal.

BlueDot je ustanovil Kamran Khan,...

Science Magazine - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1988 postavila cilj iztrebiti otroško paralizo, podobno kot so leta 1980 dokončno iztrebili črne koze. Dolga leta je kazalo, da smo na odlični poti, saj so cepiva odlično delovala, primerov bolezni je bilo čedalje manj in na koncu je ostalo le še nekaj afriških in azijskih držav, v katerih je bilo letno manj kot 200 primerov bolezni skupaj. V primerjavi z več milijoni okuženih pred začetkom cepljenja je to fantastičen rezultat in kazalo je, da bo bolezen do konca desetletja izkoreninjena. A lani smo se od cilja oddaljili, cela kampanja pa je sedaj v velikem precepu, kaj sploh storiti.

Otroška paraliza je znana že od prazgodovine, njen virus pa je bil stalno prisoten med populacijo. Približno 90 odstotkov ljudi je bolezen prebolelo asimptomatično, a težava je bilo 0,5-1,0 odstotka obolelih, pri katerih je bil potek bolezni paralitičen. Ti so imeli hude posledice do konca življenja. Tehtnica se je v prid človeštva nagnila po odkritju...

Slo-Tech - Zavod 14 organizira 21. novembra v ljubljanskem Poligonu mednarodno delavnico in okroglo mizo "Soobstoj z umetno inteligenco: vizija Družbe 5.0". Z uglednimi strokovnjaki, govorci in zainteresiranim občinstvom bodo tokrat iskali konkretne rešitve o prihodnosti razvoja algoritmov, umetne inteligence, kibernetike, kognitivnih sistemov in kibernetske varnosti, tudi iz socialno-etičnega vidika, nagovorili kakšna bi morala biti vloga EU na področju umetne inteligence z namenom, da bi dosegli cilj največ koristi za oblikovalce politike, gospodarstvo EU, državljane in družbo na splošno.



Program omizja
17.00 – 17.10 Pozdravni nagovor
dr. Aleksander Aristovnik | Direktor, Zavod 14
Goran Neralić | Član upravnega odbora ELF
Zdravko Počivalšek | Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
17.10 – 17.30 Predstavitev sklepov delavnice na temo sobivanja z umetno inteligenco
dr. Aljaž Košmerlj | IJS |strokovnjak na področju umetne inteligence
17:30 – 19:30 Panel: Sobivanje z umetno...

Slo-Tech - V ZDA se začenja 12-mesečno preizkušanje novega cepiva proti gripi, ki ga v medijih označujejo kot prvo cepivo, ki ga je razvila umetna inteligenca. Resnica je kot po navadi nekoliko bolj zapletena in manj fantastična, a kljub temu gre za pomemben korak naprej pri uporabi umetne inteligence za načrtovanje zdravilnih učinkovin.

Na Univerzi Flinders v Adelajdi so razvili dodatek za cepivo, ki ga je v celoti napovedala umetna inteligenca, sedaj pa bodo v klasični dvojno slepi študiji preverili, ali učinkuje. Študijo na ljudeh so začeli izvajati minuli teden, v njej pa v ZDA v osmih raziskovalnih centrih skupno sodeluje 240 ljudi. Dvojno slepa študija pomeni, da nekateri ljudje dobijo novorazvito zdravilo drugi pa ne, pri čemer niti bolniki niti ostali sodelujočih...

Slo-Tech - V ZDA so odkrili eno največjih prevar v znanosti v zadnjih desetletjih, s katero je brezvestni raziskovalec prikazoval, kakor da preizkusno cepivo proti HIV-u deluje. Z namerno kontaminacijo vzorcev je lažno prikazal pozitivne rezultate, za kar je njegova skupina skupno prejela 19 milijonov dolarjev projektnega denarja ameriškega Inštituta za zdravje (NIH).

Dong-Pyou Han je na Iowa State University (ISU) pod vodstvom Michaela Choja preiskoval AIDS oziroma HIV ter zaščito pred njim. V konkretnem primeru so študirali, ali zajčje celice ob dodatku glikoproteina gp41, ki predstavlja del...

SFGate - Črne koze (variola) so prva in doslej tudi edina nalezljiva človeška bolezen, ki je bila s precepljenjem prebivalstva v celoti izkoreninjena. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1979 objavila izkoreninjenost bolezni, potem ko je bil njen zadnji naravni izbruh v Evropi leta 1972 v Jugoslaviji, na svetu pa leta 1977 v Somaliji. Zadnja oseba, ki je umrla zaradi črnih koz, je bila Janet Parker leta 1978...

Slo-Tech - Kot poroča Daily Mail, bodo v Veliki Britaniji junija letos pričeli klinično preizkušati cepivo, za katerega upajo, da bo lahko pomagalo zdraviti ali celo ozdravilo eno najnevarnejših oblik kožnega raka - maligni melanom. Nekateri celo upajo, da naj bi cepivo to vrsto raka celo pomagalo preprečevati, morda pa bi se pristop dalo uporabiti tudi pri zdravljenju drugih oblik raka. Linda Durrant iz oddelka klinične onkologije na University of Nottingham pravi, da cepivo lahko izsledi in uniči tumor brez škode za nerakaste celice v bližini.

Podjetje Scancell je namreč razvilo cepivo SCIB1, ki vsebuje DNA in fragmente tumorja, kar omogoči ciljan napad na imunske celice, ki povzročajo melanom. Raziskovalna skupina je sicer podobna cepiva razvila že pred tem, vendar niso bila uspešna, saj so stimulirala imunski sistem celotnega telesa in ne le tistega dela, ki napada rakave celice. Tokrat raziskovalci upajo v večjo uspešnost. Če bodo klinične raziskave uspešne, lahko novo zdravilo...

New Scientist - Tehnike kompresiranja, ki pred dejanskim kompresiranjem naredijo analizo podatkov, se bodo prav mogoče izkazale v boju zoper viruse. Cepivo zanje je dostikrat težko narediti, ker različni soji virusov niso dovolj podobni, da bi jih imunski sistem naučen s cepivom prepoznal.

Toda če s temi posebnimi predkompresijskimi tehnikami zanaliziramo podatke, kot počno to (tudi) neki Microsoftovi kompresi, potem se da tako najti skupni imenovalec za cepivo, da potem s cepljenjem naučen imunski sistem prepozna in uniči celo družino virusov. Povezava.