Kaj za vas pomeni sreča, srečno življenje?

1. Da je lepo ljudem okoli mene ali zdravje. Odvisno od situacije, tako da si deli prvo mesto.
2. Toliko denarja, da nimam skrbi
3. Cim vec prostega casa

Da se dobro počutim, vsaj nekaj časa ...

Sicer se vztrajno trudim v tej smeri, mi pa redko uspe.
Zdi se mi, da je potem to moje počutje bolj posledica konstelacije planetov, kvazarjev in temne mase ter energije kot pa mojega predhodnega truda ...

imagodei je 19. jun 2019 ob 13:28 izjavil:

IMHO je Mindfulness edini pravi odgovor.

Tole za začetek (7 min, Sam Harris):

Danes najbolje porabljenih 7 minut pred računalnikom.
Hvala.

Darko! je 19. jun 2019 ob 17:40 izjavil:

Danes najbolje porabljenih 7 minut pred računalnikom.
Hvala.

Dobra knjiga na temo: Eckhart Tolle - The Power of Now.

@Shegevara,

Jst sem Harrisa že parkrat "promoviral" tule na S-T. Meni se zdi popolnoma luciden pri svojih izvajanjih. Je pa res, da mnogi niso sposobni slediti vsebini povedanega, ampak se zdrznejo že ob nekaj politično nabitih buzzwordih. Človeku je logika 101 precej jasna. Pa tudi kaj več kot level 101. Ljudje imajo načeloma hudo težavo ostat na temi, Harrisu pa to kar gre.

Zame je Harris eden bolj treznih sodobnih mislecev in me ni čist nič sram priznat. To, da prakticira mindfulness sem odkril šele naknadno. Morda to pojasni marsikaj. Morda pa ne.

/offtopic

imagodei je 19. jun 2019 ob 22:06 izjavil:

@Shegevara,

Jst sem Harrisa že parkrat "promoviral" tule na S-T. Meni se zdi popolnoma luciden pri svojih izvajanjih. Je pa res, da mnogi niso sposobni slediti vsebini povedanega, ampak se zdrznejo že ob nekaj politično nabitih buzzwordih. Človeku je logika 101 precej jasna. Pa tudi kaj več kot level 101. Ljudje imajo načeloma hudo težavo ostat na temi, Harrisu pa to kar gre.

Zame je Harris eden bolj treznih sodobnih mislecev in me ni čist nič sram priznat. To, da prakticira mindfulness sem odkril šele naknadno. Morda to pojasni marsikaj. Morda pa ne.

/offtopic

Sej dejansko je.
Priporočam ti tudi tole aplikacijo za meditiranje od njega če še nisi slišal zanjo.

Ok, zdaj pa res dosti off-topica. Se umikam :)

Zanimiv tale Sam Harris. Kot da bi od vseh, ki so se kdajkoli zadeli z DMT-jem,enostavno razložil njihove izkušnje brez da bi se zadeval
Ontopic pa se mi zdi da srečo brez žalosti teško oceniš. (Jing/Jang) Vse za katere si misliš da so srečni pa v resnici ravno tako krvavijo in trpijo za različnimi tegobami.
Na kratko bi jaz rekel izkušnje, napravit čimveč spominov, čimmanj monotonosti, možgane čimveč napenjati. Neko obdobje v mojem življenju lahko opišem v parih stavkih šlo je pa za 5 let mojega življenja. Spet drugo obdobje pa lahko razpravljam cel večer pa je šlo le za leto dni. Jasno da sem bil bolj srečen tisto leto :)
Pa če povzamem še stavek iz filma Gods must be crazy :
They have no crime, no punishment, no violence, no laws, no police, judges, rulers or bosses. They believe that the gods put only good and useful things on the earth for them to use. In this world of theirs, nothing is bad or evil.
lp.

Shegevara je 19. jun 2019 ob 21:57 izjavil:

imagodei je 19. jun 2019 ob 21:46 izjavil:

Moje mnenje je, da ima Sam Harris ful dober glas in bi ga lahko poslušal še in še. Njegovo avdioknjigo, ki sem jo polinkal zgoraj, sem v bistvu požrl. Priporočam (poleg mindfulnessa izveste še kaj o delovanju možganov in teorijah zavesti).

Z njimi se nikakor ne bi strinjal, ampak politično-levičarski krogi ga označujejo kot islamofoba in čeprav je men Sam harris legenda največja, ga sam ne bi upal promovirat ker bi me nekdo potem lahko ozmerjal, da podpiram islamofoba in nevem kaj še vse.

Harris ima še večje probleme, kriti ga obtožujejo iracionalnosti in promoviranja kvazi znanosti.
https://www.currentaffairs.org/2018/10/...

Pa osebno bi na človeka, ki zagovarja moralno superiornost USA, uporabo torture kot nujne v določenih primerih, obvezne brain scane, ki bi se jih posluževale vlade in korporacije, diskriminacijo na podlagi rase in spola.... težko pozitivno gledala.

hamez66 je 19. jun 2019 ob 22:34 izjavil:

Kombinacija za srečo je preprosta. Zdravje + dobri družabni odnosi + finančna preskrbljenost + (družbeno) koristen cilj, ki ga imamo pred sabo.

To so potrebe po Maslowi lestvici, se strinjam ampak takih ljudi z izpopolnjeno je malo oz. jih poznamo kot inovatorje v modernem svetu. Kar je žalostno namreč ni težko doseči vrh te lestvice in biti srečen samo ne znamo/nočemo odpreti oči vse dokler ne pridemo na stara leta ko imamo čas za to in se nam j*** za vse :)

hamez66 je 19. jun 2019 ob 22:34 izjavil:

Za zen nirvana srečo je pa dovolj, če se ga nabiješ z metampfetaminom, potem se pa polulaš v flašo in popiješ to. Baje telo ne zna razgraditi droge, pa pol v drugo še bolj zadane. Instant nirvana. Sam to nekak ni... sreča, al kaj pravite?

Menim da si napačno informiran o nirvani in zenu.

Personanonim je 19. jun 2019 ob 23:27 izjavil:

hamez66 je 19. jun 2019 ob 22:34 izjavil:

Za zen nirvana srečo je pa dovolj, če se ga nabiješ z metampfetaminom, potem se pa polulaš v flašo in popiješ to. Baje telo ne zna razgraditi droge, pa pol v drugo še bolj zadane. Instant nirvana. Sam to nekak ni... sreča, al kaj pravite?

Menim da si napačno informiran o nirvani in zenu.

Čisto možno, še vedno čakam junaka, ki bi razložil ves ta "Harrisov" mindfulness zen nirvana bs. Ker videa gledal ne bom. :) (ga bom pa pol pogledal.. ko bo nekdo razložil)

Seveda, saj se gre za princip, da se pač videe, ki se jih linka, pač tudi pokomentira. Poanta pravila slo-techa, da se videov brez razlage ne linka ima svoj namen, in ta namen mi je ravno danes koristil, ker se mi brezveznika Harrisa res ni dalo gledat.

Ne razumem, kako ima mindfulness meditacija kakršno koli signifikantno vezo s srečo. V primerjavi z zdravjem, financami, odnosi in ciljem je prdec v morje. Ne vem, kaj je cilj mindfulnessa. Meditacijsko happy. Zadovoljen v trenutnem dolgčasu? Prepuščanje mislim in posnemanje rastlin..? Sej se ve, da meditacija lahko izboljša performans v športih in dvigne kvaliteto življenja. Ampak 2 jurja ekstra na mesec lahko še bolj dvigne kvaliteto življenja. Pač od mindfulness meditacije se ne da živet, razen če si jogi-majster.

Tko da, hvala za razlago, se mi je kar zdelo, da bo nekaj takega. Zato sem tudi želel slišat iz vaših ust. Pa upam, da bo kolega bolje razložil, kaj točno je zen nirvana in ostalo.. :) Mislim, da so ljudje lahko popolnoma srečni brez kakršnega koli mindfullness nirvana zena.

"Brezveznika" sem napisal tako, da boste videli, iz katere pozicije prihajam, drugače mu seveda priznavam, da je dober v svojem poslu, da ima na voljo veliko zanimivih in koristnih informacij in da ima določen vpliv. Torej nikakor ni brezveznik. Samo kot večina, ima tudi on določene stvari, ki me motijo v njegovem razmišljanju.

Da ne bo nepotrebnega deraila.

Dokler sem razmišljal o finančni neodvisnosti, zdravju, sreči, uspehu in vse kar je povezano z tem, sreče ali zadovoljstva v življenju nisem našel nikoli. Bolj ko sem se trudil in mislil da bo/je to prava pot, bolj se je situacija slabšala. Okoli 24. leta sem padel na 56kg in tudi razmišljal o samomoru. Kljub vsemu sem imel še zmeraj v glavi nek razlog, ki mi je to dejanje preprečil. Razloga pa si takrat nisem znal razložit.

Prva stvar kar sem jo naredil, sem odrezal vso negativo iz življenja. Negativa je vključevala takratne navidezne prijatelje, sorodnike in ostale okoli mene, ki so gledali samo na svojo korist, ki se niso znali pogovarjati o ničemer drugem kot ogovarjanju in vremenu. Vključevala je tudi dolgoletno zvezo, takratno službo in moj stil življenja. To velja za skoraj vse sorodnike in brata, z njim sem pa zaključil zaradi njegovega izsiljevanja staršev. Že res, kri ni voda, ampak je človek kot smo vsi ostali, tako pač je. S nikomer od naštetega od takrat do danes več nimam stikov in jih nikoli več nebomo imeli, stanje je pač takšno ko z nečim zaključim, zaključim za vekomaj. Vsem sem lepo povedal zakaj in se zahvalil "za sodelovanje", določene ljudi pa tudi postavil pred njihova dejstva, tako da se jim je prizemljil ego, ker dokler sem bil tiho in vpijal vse skupaj, je prišlo do mojga kolapsa. Ob vsem tem nisem mogel verjet, kakšen breme sem dal ven iz sebe. Psiha trpi ko ponižuješ sebe, da je drugim lepše, sploh če misliš da zaradi tega ti profitiraš, na koncu je pa obratno. Zaradi mene je lahko sogovornik kdorkoli (brezdomec, prijatelj, predsednik, uradnik, ...) je isto človek kot sem jaz, ni nič več in nič manj. Drek nam vsem isto smrdi.

Trajalo je zelo počasi, kar nekaj let da sem se pobral. Pobral mislim na moje psihično stanje, vse ostalo me več ni zanimalo niti me ne zanima danes.
Vse je začelo prihajati samo od sebe, brez da sem vlagal trud v to oz. delal v tej smeri. Zanimanje sem imel že iz otroštva - vesolje, nastanek življenja, kako živeti da uživaš in tudi kaj bo po življenju. Temu nisem nikoli posvečal, ampak po vsem tem sem končno našel čas in to me je zbudilo. Nešteto branja, raziskav, skupinski pogovori znanstvenikov ipd. je pripeljalo tudi do ostalih zanimivih tem, ki jih kar vpijam še danes in vse to me je naučilo, da življenje ni sistem kot ga poznamo - vrtec, šola, služba, družina, upokojitev in hvala adijo. Je lahko veliko več, se tudi sam nikoli nisem našel v tem sistemu. Ob vsem raziskovanju se nisem nikoli posvečal samo na par ljudi oz. par raziskav, ob nešteto gradiva si ustvarim svoje mnenje ki je razumljivo. Sem poskusil tudi meditacijo, ampak ni nobene potrebe. Sploh ne po kultih, verah in ostalih prepričanji, ki pa itak v večini temeljijo na posamezniki, ostali pa sledijo tem posameznikovim idejam in to je napaka. Sem poskusil tudi meditacijo ki se omenja, ampak ni nobene potrebe. Iskanje nečesa, kar sam pri sebi še nisi našel, je isto kot da te nekdo prepričuje da je zelena barva lepša, čeprav je tebi modra.

Od takrat sem ostal samski, nisem več iskal zveze in si ne želim otrok. Vmes so ostali še določeni ljudje ko mojega razmišljanja pač niso razumeli kljub temu da sem razložil zakaj tako razmišljam. Seveda se je začelo da, sem jaz umsko moten ker nisem v "sistemu", odrezal sem tudi njih. Če naidem na osebo, stvar oz. karkoli ki me mori, odrežem. Enostavno ni boljšega recepta. Potem naletiš na situacijo, ko ti nekdo reče (primer): ja kako lahko nekoga kar tako odrežeš, kaj ko bo umrl boš moral na pogreb, se boste sigurno vsaj tam še enkrat srečal in spregovoril? Že že, ampak enostavno rečem: ne bo me na pogreb, ker pokojnika tudi na mojga ne bo. Žalostno rečeno, ampak resnično. Saj naletiš na večino teh ljudi še zmeraj, ampak moj ignore dela in se sploh ne sekiram kaj kdo pravi, misli, obrekuje ipd. Primer službe, dobiš 2k€+, ne hvala. Vsi ostali pogoji so prvo dejstvo da bom nekaj sprejel, plača pa je zadnja - normalno in razumljivo da je primerna opravljanju dela ki ga delaš, če ni potem isti recept - hvala in adijo. Enako velja za vse zadeve, ljudi oz. karkoli s čimer se srečujem.

Sreča je prišla sama od sebe, seveda ne čez noč. Zdrav kot riba, čeprav zdravnika nisem videl več kot 20 let, tablet prav tako ne. Glava in pozitiva reši vse, negativa pa je tista ki pozvroči stres in načne zdravje.

Danes imava z prijateljem iz otroštva (iz prstov ene roke) svoje uspešno podjetje šesto leto. Finance so mi zadnja stvar (dober recept za srečo, prav obratno od ostalih tukaj), je pa seveda odvisno od potreb posameznika. Me ne gane kaj vozim, kje jem, kaj nosim, sploh pa kdo si kaj misli o meni. Moj idealni bivalni prostor je vrtna hiška dimenzije 4x4m, več ne rabim. Živim, uživam, vesel sem za vse kar dan prinese, z zadovoljstvom hodim v službo. Prijatelji ki so ostali in jih lahko preštejem na eno roko, ki pa so pa tudi začeli odpirati svoj um in se pogovarjamo odprto. Ne vsiljujem svojga mnenja niti njim niti nikomur tukaj, pač povem izkušnjo ker je zanimiva tema. Denarja ne varčujem, si privoščim tisto kaj zares rabim. Se ne sekiram če me vzame matilda danes, jutri ali pa čez 20 let, ob kakšni naravni krizi, bolezni, pa lahko mirne vesti naredim samomor, danes mi je razlog življenja jasen, takrat mi ni bil, zahvala pa gre njemu da sem še živ in sem skapiral kaj pomeni živeti in uživati. V zadnjih letih živim in uživam toliko, kot nisem vsa leta pred tem. Sem živo bitje, kot vsi ostali in vsem nam tiktaka ura - fizična. Energija bo ostala tudi po fizični odpovedi - ne mislim na dušo iz verskih vidikov... :)

Uživati pomeni, da prvo razčistiš zadeve sam pri sebi, začneš uživat, gledaš prvo na sebe in potem na druge (ne mislim gledanje samo na svojo rit), ampak ti in tvoj um sta prva, z tem pa pride vse ostalo, nepričakovano in pozitivno. Vsak ve sam pri sebi, kakšna oblika sreče mu ustreza, denar pa zagotovo ni sreča, je samo kos umetnega papirja ki nima vrednosti. Vrednost ti ponuja narava sama da lahko preživiš in nič drugega. So pa žal časi in sistem, kjer je denar vladar - zato tudi takšne teme...

Tudi z slo-tech forumom sem zaključil dolgo nazaj (spet sama negativa), vsake toliko odprem zaradi kakšne zanimive novice in vidim to temo, sem rekel moram... :)

Sreca je v glavi. Oziroma tebi. Nekdo je srecen ob 3 dni starem kruhu. Spet drug nesrecen ob kaviarju in luksuznih dobrotah. Nekdo srecen ceprav nima nic. Spet drug nesrecen ob jahtah, vilah in top bejbami. Vse kar potrebujes za sreco si ti. Tudi zdravje je v veliki meri odvisno od tvoje psihe, pozitivnega ali negativnega razmisljanja. Ce se bos preprical, da rabis milijon dolarjev za srecno zivljenje potem nikdar ne bos 100% srecen vse dokler ne izpolnis te zahteve/ Pa se takrat vprasanje ce bos res srecen ali pa si bos zadal naslednji, visji cilj za sreco.

FormerUser je 19. jun 2019 ob 17:17 izjavil:

Sreča je čisto naključje, odvisna od okoliščin v katere si se rodil, genske loterije, biti v pravem času na pravem mestu..., zato se mi zdi boljši koncept zadovoljstvo, ki je dosegljivo vsem in je odvisno od osebnega pogleda, da se ne sekiraš preveč, če ti življenje prinese limone ampak si iz njih narediš limonado. Seveda pa to v naši družbi, kjer se nezadovoljstvo načrtno forsira, da se po tem z njim služi, in kjer se človeku popolnost in neskončne kao potrebe, na vsakem koraku tiščijo v obraz, niti približno ni enostavna naloga.

Sreča je predvsem "state of mind over matter" Če se ti odločiš bit srečen načeloma si srečen, ker tvoje dojemanje okolice jetisto zaradi česar si srečen... je pa to težko dosežt in rabiš veliko truda in misli v to smer...

Začne se z

Zakaj bi se sekiral za stvari... itd...

kuall je 19. jun 2019 ob 23:07 izjavil:

sreča je bit čimbolj obseden z zdravimi navadami + bit obkrožen z ljudmi, ki imajo občutek za ljudi + ne škodi, če si pameten, se mi zdi, da so pametni bolj srečni enostavno, ker lahko vidijo več zanimivih stvari, ki jih neumni spregledajo.

Zdaj veliko bolje razumem, čemu si tako nesrečen.

XLapse je 20. jun 2019 ob 05:05 izjavil:

Priporočam SSRI

To mora predpisati ustrezno usposobljen zdravnik. Jest te reči kot pikovit je recept za še več nesreče.

1. Zdravje
2. Dobro razmerje v družini
3. Finančna stabilnost

odgovornost je 20. jun 2019 ob 08:02 izjavil:

hmm zanimivo naključje pred 2 dnevoma sem jo začel brat. res uredu zadeva, čeprav se mi na čase zdi nek skomercializiran mindfulnes iz zahoda ima res dobre primere in tehnike za doseganje joya v zivljenju

Lahko pobereš iz knjige kar ti ustreza.

Če preberem 500 stransko knjigo in bo v njej le en "aha moment" ali nekaj res novega, ostalo pa meh, je knjiga več kot dobro opravila svoje delo.

1. Da sem zdrav in da so ljudje okoli mene zdravi.

2. Toliko denarja in prostega časa, da lahko delam, kar si želim in se ne sekiram glede denarja in časa.

3. Da lahko praktično kadar koli rečem: "F*** Off vsakemu" in se mi življenje v osnovi ne bi kaj dosti spremenilo.

Tole so želje in cilji in trenuten pogled na srečo...


Vprašanje, ki se meni že nekaj časa postaja je, ali lahko brez trpljenja in preprek sploh doživljaš neko "srečo".


ps: Sam gledam na religijo in podobne zadeve, da so v osnovi samo pravljica namenjena temu, da se ljudje ne uprejo avtoriteti in verjamejo, če so ponižni, bodo dobili, vse kar si želijo po smrti...

ps2: Če pa verjameš v neko stvar in ti to, daje neko zadovoljstvo/zadoščenje/upanje/"srečo", verjami še naprej!

ps3: Še tole, nekdo zgoraj omenja antidepresive, tole je samo delna in začasna rešitev, v osnovi ti želim, da bi rešil bistvo problema in ne bi bil več depresiven, brez pomoči tablet.

DJ-DUST je 20. jun 2019 ob 03:11 izjavil:

Dokler sem razmišljal o finančni neodvisnosti, zdravju, sreči, uspehu in vse kar je povezano z tem, sreče ali zadovoljstva v življenju nisem našel nikoli. Bolj ko sem se trudil in mislil da bo/je to prava pot, bolj se je situacija slabšala. Okoli 24. leta sem padel na 56kg in tudi razmišljal o samomoru. Kljub vsemu sem imel še zmeraj v glavi nek razlog, ki mi je to dejanje preprečil. Razloga pa si takrat nisem znal razložit.

Prva stvar kar sem jo naredil, sem odrezal vso negativo iz življenja. Negativa je vključevala takratne navidezne prijatelje, sorodnike in ostale okoli mene, ki so gledali samo na svojo korist, ki se niso znali pogovarjati o ničemer drugem kot ogovarjanju in vremenu. Vključevala je tudi dolgoletno zvezo, takratno službo in moj stil življenja. To velja za skoraj vse sorodnike in brata, z njim sem pa zaključil zaradi njegovega izsiljevanja staršev. Že res, kri ni voda, ampak je človek kot smo vsi ostali, tako pač je. S nikomer od naštetega od takrat do danes več nimam stikov in jih nikoli več nebomo imeli, stanje je pač takšno ko z nečim zaključim, zaključim za vekomaj. Vsem sem lepo povedal zakaj in se zahvalil "za sodelovanje", določene ljudi pa tudi postavil pred njihova dejstva, tako da se jim je prizemljil ego, ker dokler sem bil tiho in vpijal vse skupaj, je prišlo do mojga kolapsa. Ob vsem tem nisem mogel verjet, kakšen breme sem dal ven iz sebe. Psiha trpi ko ponižuješ sebe, da je drugim lepše, sploh če misliš da zaradi tega ti profitiraš, na koncu je pa obratno. Zaradi mene je lahko sogovornik kdorkoli (brezdomec, prijatelj, predsednik, uradnik, ...) je isto človek kot sem jaz, ni nič več in nič manj. Drek nam vsem isto smrdi.

Trajalo je zelo počasi, kar nekaj let da sem se pobral. Pobral mislim na moje psihično stanje, vse ostalo me več ni zanimalo niti me ne zanima danes.
Vse je začelo prihajati samo od sebe, brez da sem vlagal trud v to oz. delal v tej smeri. Zanimanje sem imel že iz otroštva - vesolje, nastanek življenja, kako živeti da uživaš in tudi kaj bo po življenju. Temu nisem nikoli posvečal, ampak po vsem tem sem končno našel čas in to me je zbudilo. Nešteto branja, raziskav, skupinski pogovori znanstvenikov ipd. je pripeljalo tudi do ostalih zanimivih tem, ki jih kar vpijam še danes in vse to me je naučilo, da življenje ni sistem kot ga poznamo - vrtec, šola, služba, družina, upokojitev in hvala adijo. Je lahko veliko več, se tudi sam nikoli nisem našel v tem sistemu. Ob vsem raziskovanju se nisem nikoli posvečal samo na par ljudi oz. par raziskav, ob nešteto gradiva si ustvarim svoje mnenje ki je razumljivo. Sem poskusil tudi meditacijo, ampak ni nobene potrebe. Sploh ne po kultih, verah in ostalih prepričanji, ki pa itak v večini temeljijo na posamezniki, ostali pa sledijo tem posameznikovim idejam in to je napaka. Sem poskusil tudi meditacijo ki se omenja, ampak ni nobene potrebe. Iskanje nečesa, kar sam pri sebi še nisi našel, je isto kot da te nekdo prepričuje da je zelena barva lepša, čeprav je tebi modra.

Od takrat sem ostal samski, nisem več iskal zveze in si ne želim otrok. Vmes so ostali še določeni ljudje ko mojega razmišljanja pač niso razumeli kljub temu da sem razložil zakaj tako razmišljam. Seveda se je začelo da, sem jaz umsko moten ker nisem v "sistemu", odrezal sem tudi njih. Če naidem na osebo, stvar oz. karkoli ki me mori, odrežem. Enostavno ni boljšega recepta. Potem naletiš na situacijo, ko ti nekdo reče (primer): ja kako lahko nekoga kar tako odrežeš, kaj ko bo umrl boš moral na pogreb, se boste sigurno vsaj tam še enkrat srečal in spregovoril? Že že, ampak enostavno rečem: ne bo me na pogreb, ker pokojnika tudi na mojga ne bo. Žalostno rečeno, ampak resnično. Saj naletiš na večino teh ljudi še zmeraj, ampak moj ignore dela in se sploh ne sekiram kaj kdo pravi, misli, obrekuje ipd. Primer službe, dobiš 2k€+, ne hvala. Vsi ostali pogoji so prvo dejstvo da bom nekaj sprejel, plača pa je zadnja - normalno in razumljivo da je primerna opravljanju dela ki ga delaš, če ni potem isti recept - hvala in adijo. Enako velja za vse zadeve, ljudi oz. karkoli s čimer se srečujem.

Sreča je prišla sama od sebe, seveda ne čez noč. Zdrav kot riba, čeprav zdravnika nisem videl več kot 20 let, tablet prav tako ne. Glava in pozitiva reši vse, negativa pa je tista ki pozvroči stres in načne zdravje.

Danes imava z prijateljem iz otroštva (iz prstov ene roke) svoje uspešno podjetje šesto leto. Finance so mi zadnja stvar (dober recept za srečo, prav obratno od ostalih tukaj), je pa seveda odvisno od potreb posameznika. Me ne gane kaj vozim, kje jem, kaj nosim, sploh pa kdo si kaj misli o meni. Moj idealni bivalni prostor je vrtna hiška dimenzije 4x4m, več ne rabim. Živim, uživam, vesel sem za vse kar dan prinese, z zadovoljstvom hodim v službo. Prijatelji ki so ostali in jih lahko preštejem na eno roko, ki pa so pa tudi začeli odpirati svoj um in se pogovarjamo odprto. Ne vsiljujem svojga mnenja niti njim niti nikomur tukaj, pač povem izkušnjo ker je zanimiva tema. Denarja ne varčujem, si privoščim tisto kaj zares rabim. Se ne sekiram če me vzame matilda danes, jutri ali pa čez 20 let, ob kakšni naravni krizi, bolezni, pa lahko mirne vesti naredim samomor, danes mi je razlog življenja jasen, takrat mi ni bil, zahvala pa gre njemu da sem še živ in sem skapiral kaj pomeni živeti in uživati. V zadnjih letih živim in uživam toliko, kot nisem vsa leta pred tem. Sem živo bitje, kot vsi ostali in vsem nam tiktaka ura - fizična. Energija bo ostala tudi po fizični odpovedi - ne mislim na dušo iz verskih vidikov... :)

Uživati pomeni, da prvo razčistiš zadeve sam pri sebi, začneš uživat, gledaš prvo na sebe in potem na druge (ne mislim gledanje samo na svojo rit), ampak ti in tvoj um sta prva, z tem pa pride vse ostalo, nepričakovano in pozitivno. Vsak ve sam pri sebi, kakšna oblika sreče mu ustreza, denar pa zagotovo ni sreča, je samo kos umetnega papirja ki nima vrednosti. Vrednost ti ponuja narava sama da lahko preživiš in nič drugega. So pa žal časi in sistem, kjer je denar vladar - zato tudi takšne teme...

Tudi z slo-tech forumom sem zaključil dolgo nazaj (spet sama negativa), vsake toliko odprem zaradi kakšne zanimive novice in vidim to temo, sem rekel moram... :)

Najprej bravo za tvoj zapis. Se zelo strinjam.

Zato že 3 ali 4 leta NE odpiram linkov, ki mi jih kdaj predlagajo.

Kaj pa ima en Američan, ali Izraelec, celo Avstrijec, ki živi 80 km od mene, z menoj, s Slovenijo, z našimi specifičnostmi?

In ja, človek mora (oz. daleč najbolje je) priti do vsega zavedanja o življenju s SVOJIM razmišljanjem. Samo s svojim!

Kajti prekletstvo linkov (spleta) je, da NEHOTE navlečemo tudi tuja mnenja, kar nam ni v korist, ampak je velika težava.

In čisto dovolj je, če preberemo kakšno knjigo Marina Kojca.
Tudi Slovenci smo, kljub majhnosti, imeli in še imamo zelo pametne ljudi...

In NEHAJMO dvigati na (lažni) piedestal ljudi, ki so jih tja postavili drugi (ali dober marketing), mi pa smo njihov "dvig" sprejeli kot dejstvo, kot nujnost.

In jim ploskamo, ker nekomu pa je pač treba ploskati. Sebi seveda ploskati NE znamo...

1. Zdravje. Ker je to podlaga za vse.
2. Finančna neodvisnost. Ker se tako ne rabiš celo življenje ukvarjati z distrakcijami kot to dela večina ljudi in se lahko posvetiš bolj pomembnim stvarem. Ker prenehaš svoj čas menjavati za denar. Čas je edina realna dobrina, ki je na noben način ne dobiš nazaj.
3. Spoznavanje večnih resnic vesolja in življenje v skladu z njimi. Transcendenca. Ker je to najvišji možni cilj in privilegij, ki si ga lahko privoščijo le nekateri, najbolj uspešni, posamezniki.
4. Kvalitetna družina. Pogoj za kvalitetno družino in dobro vzgojo je dovoljšen čas, ki ti ga lahko prinese le finančna neodvisnost. Če se z otroci vidiš 2 uri na dan je to isto, kot da niso tvoji. Prenašanje znanja o resnicah vesolja otrokom in ustvarjanje uspešne paradigme v njihovih glavah, s čimer jim daš najboljšo popotnico za življenje, kar je tudi glavni cilj starševstva.

digitalcek je 20. jun 2019 ob 14:19 izjavil:

predi je 20. jun 2019 ob 09:51 izjavil:

Sreča pomeni to, da lahko v danem trenutku počneš tisto kar želiš, in da lahko to počnejo tudi vsi okoli tebe, brez medsebojnega oviranja ter konfliktov, ki iz slednjega izhajajo.

Zelo malo ljudi danes počne tisto, kar želi. Po moji oceni 2-3%. Jih je pa vsak dan več.

In ravno zaradi tega je toliko depresivnih ljudi, ker pač malo ljudi dela kar želi ter večina potem posledično več ne najde smisla za življenje. No, vsaj psihologi služijo na ta račun, zato bodo promovirali takšno sporočilo še naprej! Za moje pojme zelo zgrešeno mišljenje, da moraš početi kar želiš, če hočeš biti srečen. Totalno plitek pogled na to kaj to sreča sploh je. Srečen si, ko imaš mir v sebi. To ne pomeni, da si srečen ali nesrečen. To pomeni, da si. Ni potrebno zlorabljati fizičnega(in psihičnega) ugodja za srečo. S tem načinom boš imel mir samo, ko boš zlorabljal fizično(in psihično) ugodje. To je zelo nezrelo razmišljanje in pot, ki vodi v sebičnost.

imagodei je 20. jun 2019 ob 14:40 izjavil:

Nič v tem, da ti pod roke pride nek tekst ali posnetek, link oziroma youtube video ne pomeni, da se moraš z vsebino nujno poistovetit. In skrbet, da se boš navlekel tujih mnenj, je povsem odveč.

Glej, 9990 let je šlo brez spleta. In VEDNO so ljudje nekaj vedeli. Mogoče le voditelji, duhovniki, šamani. Kar so omenjeni seveda izkoristili - zase. In da so manipulirali z drugimi...
Ampak popolnoma neuki ljudje niso bili nikoli v zgodovini človeštva.
Tudi zdaj niso popolnoma informirani, še zdaleč ne. Ker so (prefinjeno) manipulirani, da je kar hudo. Tudi z linki...

Danes po "zaslugi" interneta "vsi vemo vse". In kaj imamo od vse te silne "pameti"?
Nezadovoljnih je kakih 75-90%.

In koliko jih uspe? Takole čez palec mogoče 5%. Ostali pa so in bodo do smrti luzerji in počno natančno tisto, kar je napisal Dalaj Lama.

Mnogi niti ne vedo, kaj je z njimi narobe, ampak nekako čutijo, da mnoge stvari v njihovem lajfu ne štimajo.
Manipulacija z ljudmi pa je nedvomno NAJVEČJA, kot kadarkoli v zgodovini.

Mi danes namreč samo mislimo, da smo svoji, neodvisni. Japajade smo.

Včasih, ko ni bilo niti časopisa, so ljudje ne samo, da so imeli čas, imeli so tudi možnost, da razmišljajo s svojo glavo. In da se pogovarjajo. Danes je tega manj, je tega celo minimalno. Govorim pa o ogromni večini.

S Kojcem pa je tako: dal sem ga kot primer.
Kot primer, da je dovolj, če preberemo dve, tri knjige o smislu življenja. Mogoče celo samo eno.

Ne pa, da cele dneve konzumiramo TUJO "duhovnost", TUJA mnenja, ugotovitve in ovrednotenja, kaj kaj je. In tuje zaključke. Vsaka podobnost z internetom je NAMERNA.

In ja, najprej je treba kup ljudi spraviti s piedestala: starše, učitelje, profesorje, Žižke. In internet kot "vir vsega".