Tedenska srečanja

Vsake toliko časa, nekje bi rekel dvakrat tedensko imam potrebo, da bi komentiral kaj, izpovedal kakšno stvar, ki me matra, imam kakšno vprašanje ali dilemo, ki me muči. Preprosto sprotno diskutiranje o najrazličnejših zadevah, ki pridejo in gredo.
Včasih so te zadeve bolj osebne intimne narave, včasih pa tudi bolj splošne.

Ne bom rekel, da ta forum ni priročen za te stvar, a po drugi strani se ne mislim prerekati s kopico anonimnih uporabnikov o katerih ne vem nič. Druga stvar je pa tudi, da vse kar tukaj napišeš ostane zapisano nekje. Ni to nujno nekaj groznega, a imam malo pomislekov glede tega.

Kakšen predlog, kako še drugače pristopiti k tej zadevi ?


Najbolj bi mi ustrezala kakšna skupina nekje do 5 ljudi, ki se dvakrat tedensko sreča in pod kakšnim vodstvom nekoga, pa naj si bo to nek terapevt ali kaj podobnega.

Kakšen predlog?

Saj v terapevtskih skupinah tudi daš neke informacije za katere nimaš garanta, da bodo ostale tajne.
Pač si želiš družbe "v živo" in to je to ...

Obstajajo skupine za moške, take bolj z duhovno noto ali zgolj civilne( terapevtske), če ti ni škoda denarja pa lahko hodiš k osebnemu psihoterapevtu.

Cruz je 8. dec 2019 ob 17:55 izjavil:

uporabnik832 je 8. dec 2019 ob 17:39 izjavil:

kako še drugače pristopiti k tej zadevi ?

Nauči se samorefleksije.

Če te kaj muči, napiši v Word(ali drugam) kaj te muči in/ali pa se posnemaj. Preberi in/ali poslušaj. Analiziraj, morda napiši odgovor.

Ne zlorabljaj ljudi za boljše počutje in jih ne polni s svojimi močnimi (negativnimi) mislimi, ker hitro utrudiš človeka. Tudi sebično je, da ga obremenjuješ s spontanimi mislimi, ki so prišle random v tebe in jih jutri(ali pa celo nekaj ur kasneje) več ne boš nosil s sabo, medtem ko bo tvoj sogovornik lahko te misli še vedno nosil v sebi.

Seveda je lepo imeti nekoga, kateremu lahko vse poveš, ampak to še ne pomeni, da je to dobro storiti. Intimni pogovori so super stvar, ampak komaj takrat, ko si že sam opravil konkreten razmislek - ponavadi bo razmislek s samim seboj dovolj.

Recimo en drugačen pristop k tej zadevi.

Se pa strinjam z @depakin, mislim da samo pogrešaš družbo.

Tvoj predlog je, da se naj pogovarjam sam s seboj? Ključno je, po mojem mnenju, da urediš svoje misli, potem pa je neobohodno in nujno, da diskutiraš s soljudmi. Feedback, refleksija je nujna. O tem sem prepričan.

Ne gre za to, da bi moril ljudi s svojimi stvarmi, res pa je, da bi večkrat potreboval njihovo pozornost, da me poslušajo in kaj komentirajo.


Intimni pogovori so super stvar, ampak komaj takrat, ko si že sam opravil konkreten razmislek - ponavadi bo razmislek s samim seboj dovolj.
Opraviš konkreten razmislek, se pripraviš, potem pa to predstaviš drugim.


Družbo imam, a iščem bolj specifično družbo. Takšno, ki je pripravljena občasno govoriti in poslušati tudi o stvareh za katere je potrebno stopiti malo izven cone udobja.

Kere teme pogovora te zanimajo.

Od kje pa si? Katera regija?

o+ nevone

Kako daleč si se pa pripravljen vozit?

o+ nevone

o to misliš sestanke kot jih imajo anonimni alkoholiki ali seksualni odvisneži?

uporabnik832 je 8. dec 2019 ob 17:39 izjavil:

Kakšen predlog?

Nimaš nobenih prijateljev/znancev, s katerimi bi se dobival?

V naši družbi (mišljeno na splošno) se ljudje dobivamo bodisi v gostilni, ali pri kakšnih prostočasnih dejavnostih. Nekateri gredo enkrat na teden na košarko (ali tenis, golf...),nekateri se dobijo na sestanku filatelističnega (ali fotografskega, modelarskega, taborniškega...) društva. Lahko enkrat na teden povabiš kolege, da skupaj pogledate film (ali da greste v kino, in potem na pir).

Na silo pa ne gre, sploh pa ne 2x tedensko. Razen če plačuješ terapevta, da te bo poslušal.

Pa je že poskušal tej svoji družbi povedati kaj takega? In ga niso hoteli poslušati?

Nekaj se bo našlo. Hvala za predloge.

Ti iščeš psihoterapevta ali pa partnerko.

Si morda gej? Potem razumem.

Pretty much

kuall je 8. dec 2019 ob 19:37 izjavil:

nevone je 8. dec 2019 ob 19:24 izjavil:

A je to res tako nedoumljivo, da bi se človek rad smo pogovarjal o specifičnih zadevah in išče primerne sogovornike?

No pa smo tam, še en post od nevone, ki mi zgleda čist mim. Midva sva pa res čisto različna.
Ja lahko proba najti prijatelja, pri moškem se bo po moje bolj težko sprostil za neke psihološke pogovore, torej išče žensko prijateljico, v katero se bo najbrž zaljubil, torej išče partnerko.

Si ne moreš predstavljati, da išče zgolj nekoga za pogovor? Verjetno on sam najbolje ve kaj išče, ne glede na to koliko sva si midva podobna ali pa ne.

Si se ti morda zaljubil v žensko prijateljico? :)

o+ nevone

uporabnik832 je 8. dec 2019 ob 17:39 izjavil:

Ne bom rekel, da ta forum ni priročen za te stvar, a po drugi strani se ne mislim prerekati s kopico anonimnih uporabnikov o katerih ne vem nič. Druga stvar je pa tudi, da vse kar tukaj napišeš ostane zapisano nekje. Ni to nujno nekaj groznega, a imam malo pomislekov glede tega.

Twitter, reddit. Najdeš teme, o katerih veš več kot nič.

IL_DIAVOLO je 8. dec 2019 ob 19:37 izjavil:

Pretty much

Ne sodi drugih po sebi.

uporabnik832 je 8. dec 2019 ob 18:44 izjavil:

Notranjska

Kje pa? Notranjska je ogromna.

jype je 8. dec 2019 ob 20:05 izjavil:

IL_DIAVOLO je 8. dec 2019 ob 19:37 izjavil:

Pretty much

Ne sodi drugih po sebi.

uporabnik832 je 8. dec 2019 ob 18:44 izjavil:

Notranjska

Kje pa? Notranjska je ogromna.

Ljubljana

Na ta način škodijo tako sebi, ker ohranjajo toksične vzorce, kot ženskam, ki jih preobremenjujejo z "emotional work".

uporabnik832 je 8. dec 2019 ob 20:15 izjavil:

Ljubljana

Ko bom tam ti lahko pošljem ZS, pa se dobiva, pa greva na sprehod, pa boš povedal, kaj ti mori.

V bistvu v mode jamranja človk pri ženski kr hitro pade, precej paše, je pa težko poslušat nekoga, ki jamra. itak da se v takega, ki ti pusti jamrat najlažje zaljubiš. nek začaran krog rata: bolj ko jamraš bolj ga imaš rad in manj te ima rad un, ki te mora poslušat. vse kristalno jasno, ostaja pa dejstvo, da je fajn jamrat nekomu, ki zna dobro poslušat, takih je pa itak zelo malo. to vsi vemo, zato če nekomu jamraš mu s tem tudi daš kompliment, da zna dobro poslušat. trik je ustavit se pri tem jamranju, jamraj samo toliko, da bo un dojel kompliment, ne pa dan za dnem.

Hmm, zanimivo, jaz sem moški, pa:

a) ne gledam športa (sploh!) in se torej o fuzbalu ali kakšnih drugih športih ne pogovarjam,

b) avtomobili me ne zanimajo (mogoče kaj v stilu kako se nekaj popravi ali zamenja, pogovori tipa "stari ej, a si videl najnovejši XXXX, kakšne sedeže ima", pa pač ne)

c) pogovorov o "babah" pa sploh ne razumem (recimo tipa "a si vidu uno kakšne *** ima" - WTF naj bi bil smisel takšnega pogovora)?

In zanimivo, kolegi s katerimi se družim, se prav tako ne pogovarjajo o teh rečeh. Vključno s kolegom, ki je avtomehanik.
Tako da kar se mene tiče, to NISO moški pogovori. Mogoče je feministična propaganda, da so to moški pogovori, ampak definitivno to NISO moški pogovori.

Po drugi strani.. ko poslušam ženske, se pogovarjajo o raznih resničnostnih šovih, nekih turških nadaljevankah, itd... ne vem, moji moški kolegi se nikoli ne pogovarjajo o teh rečeh.

FormerUser je 8. dec 2019 ob 21:34 izjavil:

Cruz je 8. dec 2019 ob 21:15 izjavil:

FormerUser je 8. dec 2019 ob 21:05 izjavil:

Na ta način škodijo tako sebi, ker ohranjajo toksične vzorce, kot ženskam, ki jih preobremenjujejo z "emotional work".

Seveda, nekateri so izgleda mnenja, da jim pri ženskah pripada čustven pogovor oz. podpora, da ženske komaj čakajo na to. Se čustveno izlijejo, potem še zaljubijo v njo in nastane kaos, ko punca ne čuti isto do njih(duh). Bojim se, da ima @OP tak načrt, glede na napisano in na prejšnje teme. Se pa lahko zgodi pri obeh spolih. Ne zavedajo se kako sebični so in kako nezdravo bi bilo takšno razmerje. Partner ni terapevt.

Jaz mislim, da partnerja sta lahko drug drugemu terapevta in v čustveno oporo, problem je predvsem takrat, ko je zadeva izrazito enosmerna in ponavadi je ženska tista, na katero pade to delo, večinoma z izgovorom, da moški po naravi niso tako čustveno inteligentni kar je seveda laž, samo ne naučijo se upravljati s čustvi, ker se jim ne ljubi ali ker menijo, da to ni za "prave dedce".

Čustvena opora prav gotovo(to je itak glaven point zveze imo), terapevta pa odvisno od razmerja I guess. Če gledam moje izkušnje sicer menim, da je to boljše ločiti in izkoristiti prijatelje/terapevta za tiste bolj težke, nesigurne, spremenljive stvari, ki lahko vplivajo na zvezo, ampak se vedno pustim prepričati.

FormerUser je 8. dec 2019 ob 21:55 izjavil:

A ni bolje, da si izbereš takšnega partnerja, ki ti je obenem tudi najboljši prijatelj in s katerim si lahko povsem iskren, tudi glede najtežjih stvari?

Seveda, samo nekateri tukaj so mnenja, da sta lahko dva skupaj samo v primeru, da nimate nobene težave.

o+ nevone

Najlazje se je pogovarjat z nekom ki ga ne poznas, s takim se lahko pogovarjas karkoli, ce cloveka poznas se tezko pogovarjas karkoli oz. Nemores se.

Pomoje da smo bolj iskreni z novimi ljudmi v zivljenju, nov folk nam lahko da boljse nasvete kot nekdo ki je v nasem zivljenju ker:
-gleda na stvar objektivno
-seveda se mu po eni strani predatavimo bolj subjektivni
-po drugi strani se mu hote predstavimo bolj objektivni in iskreni

Naprimer zensko ki jo pecas ji ne poves da te zanima denar, nekemu z kom se le pogovarjas in ga ne poznas pa se ze pohvalis da je polna

Vse se je pogovarjal Jelincic pa se zenski dal parcelo zaj pa je na sodiscu :)