» »

Je srednja šola sploh relevantna?

Je srednja šola sploh relevantna?

1 2 3
4
»

Smrekar1 ::

Lonsarg je izjavil:

To da je Amerišči sistem slab nima nič z izbirnostjo predmetov.


O tem ne bi sodil. Morda.

Matematika in Fizika v SŠ in gimnazijah sta enostavno prelahka za kakega naravoslovca, težje pa težko narediš če je v višjih letnikih zadeva obvezno, enako velja za veliko ostalih predmetov. Pod minimum vsaj v 4. letniku imeti izključno izbirne, nič veš slovenščine kdor ne gre v primerne smeri (jezikovne, sociologija, pravo,..), nič več matematika kdor ne misli iti na naravoslovne fakse. To ni težko odločit, tle ne gre za odločitev o faksu ampak odločitev katero grupo faksov hočeš imeti na izbiro.


Matematika in Fizika v gimnazijah sta na malenkost nižjem nivoju kot ta dva predmeta v 1. letniku naravoslovnega faksa. To ti povem iz prve roke, malček se doda pri obeh, večinoma gre za ponovitev. Višji nivo teh dveh predmetov za naravoslovce iz gimnazij je nepotreben. Za poklicne SŠ ne vem kako je, ampak tisto so v prvi vrsti poklicne šole.


To je bil samo primer, nisem trdil da ni nič uporabne ampak da je uporabno precej precej premalo. Poleg tega bi rabili tudi dejanske nematematične osnove ekonomije že v 2. letnik SŠ in Gimnazije bi morali razložiti tudi kako deluje naš finančni sistem, centralne banke, borze,...


Ok, s tem se v principu strinjam. Kaj od uporabne matematike pa manjka, mimogrede? Trenutno se ne morem spomniti nobenega uporabnega izračuna, za katerega znanje iz srednje šole ne zadošča. OK, sem delal gimnazijo, za poklicne srednje šole verjamem, da je lahko drugače - ampak govorimo na splošno, za vse.

Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.


Morda, kaj vem. Lahko bi se srednješolce tudi samo učilo Excel, kjer se v bistvu da programirati hudimano uporabne stvari.

AndrejO je izjavil:


Politična pismenost je lahko (in bi morala biti) del zgodovinev SŠ. Tudi brez zagovarjanja političnih opcij, se lahko pri pouku pogleda razvoj političnih sistemov, spremenljivost definicij skozi čas (npr. je bila atenska demokracija demokratična po današnjih merilih), pomen neodvisnosti posameznih vej oblasti in zgodovinski primeri, kaj se zgodi, če katera izmed vej prevlada ali pa se jo podredi preostalima dvema, itd ...

V bistvu bi me začudilo, če to ne bi bilo že sedaj del učnega načrta.


V določeni meri je, najbrž res premalo. Se strinjam, da bi to moralo biti notri, a zadeva ni tako enostavna kot npr. matematika, kjer samo dodaš nekaj snovi. Če kdo zaradi tega jebe ježa je njegov problem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

          ::

Invictus je izjavil:

Bolj kot pomembnost znanja določenega jezika, je pomembno znanje industrije v kateri delaš.


Se strinjam, vendar sam ne bi čisto zanemaril programerskega znanja. Sem ravno v bližnji preteklosti naletel na primer v svoji ekipi, kjer se je delalo analize večjih količin podatkov in nekaj simulacij. Prva implementacija, sicer res bolj prototipna, je vse te podatke brala in obdelovala v zanki, kar je že na testnem vzorcu porabilo ogromno časa in spomina. Nekdo drug pa je zadevo zasnoval v več nitih, z vmesno sinhronizacijo, obdelavo implementiral s pomočjo končnega avtomata in še nekaj podobnimi triki, ter izvajanje pohitril za nekaj velikostnih razredov. Te prijemi so sicer neodvisni od jezika, kažejo na to, da je zgolj poznati nek jezik, oz. "znati programirati", česar se hitro priučiš, običajno premalo, sploh pri malo kompleksnejših problemih.

Mato989 ::

Smrekar1 je izjavil:

Lonsarg je izjavil:

To da je Amerišči sistem slab nima nič z izbirnostjo predmetov.


O tem ne bi sodil. Morda.

Matematika in Fizika v SŠ in gimnazijah sta enostavno prelahka za kakega naravoslovca, težje pa težko narediš če je v višjih letnikih zadeva obvezno, enako velja za veliko ostalih predmetov. Pod minimum vsaj v 4. letniku imeti izključno izbirne, nič veš slovenščine kdor ne gre v primerne smeri (jezikovne, sociologija, pravo,..), nič več matematika kdor ne misli iti na naravoslovne fakse. To ni težko odločit, tle ne gre za odločitev o faksu ampak odločitev katero grupo faksov hočeš imeti na izbiro.


Matematika in Fizika v gimnazijah sta na malenkost nižjem nivoju kot ta dva predmeta v 1. letniku naravoslovnega faksa. To ti povem iz prve roke, malček se doda pri obeh, večinoma gre za ponovitev. Višji nivo teh dveh predmetov za naravoslovce iz gimnazij je nepotreben. Za poklicne SŠ ne vem kako je, ampak tisto so v prvi vrsti poklicne šole.


To je bil samo primer, nisem trdil da ni nič uporabne ampak da je uporabno precej precej premalo. Poleg tega bi rabili tudi dejanske nematematične osnove ekonomije že v 2. letnik SŠ in Gimnazije bi morali razložiti tudi kako deluje naš finančni sistem, centralne banke, borze,...


Ok, s tem se v principu strinjam. Kaj od uporabne matematike pa manjka, mimogrede? Trenutno se ne morem spomniti nobenega uporabnega izračuna, za katerega znanje iz srednje šole ne zadošča. OK, sem delal gimnazijo, za poklicne srednje šole verjamem, da je lahko drugače - ampak govorimo na splošno, za vse.

Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.


Morda, kaj vem. Lahko bi se srednješolce tudi samo učilo Excel, kjer se v bistvu da programirati hudimano uporabne stvari.

AndrejO je izjavil:


Politična pismenost je lahko (in bi morala biti) del zgodovinev SŠ. Tudi brez zagovarjanja političnih opcij, se lahko pri pouku pogleda razvoj političnih sistemov, spremenljivost definicij skozi čas (npr. je bila atenska demokracija demokratična po današnjih merilih), pomen neodvisnosti posameznih vej oblasti in zgodovinski primeri, kaj se zgodi, če katera izmed vej prevlada ali pa se jo podredi preostalima dvema, itd ...

V bistvu bi me začudilo, če to ne bi bilo že sedaj del učnega načrta.


V določeni meri je, najbrž res premalo. Se strinjam, da bi to moralo biti notri, a zadeva ni tako enostavna kot npr. matematika, kjer samo dodaš nekaj snovi. Če kdo zaradi tega jebe ježa je njegov problem.


Jaz ti povem kaj od mqtematike manjka... Racunanje bruto 2 in bruto in neto in prispevkov... In dphodnine
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

AndrejO ::

          je izjavil:

AndrejO je izjavil:

Kot je že veliko podjetij v zadnjih nekaj letih pogruntalo. Programerja ne boš nikoli spremenil v uporabnega statitika, statistika boš lahko vedno naučil dovolj programiranja, da bo lahko opravil svoje delo.


Pri razvoju SW potrebuješ izkušene programerje oz. arhitekte z dovolj domenskega znanja. Nekdo, ki je "samo" dober programer, lahko le piše kodo po navodilu drugih.

Stvar je v tem, da je na svetu zelo malo podjetij, ki razvijajo programsko opremo, da bi potrebovale izkušene programerje oziroma arhitekte. Večina podjetij je v nekem drugem poslu, kjer potrebujejo neke druge strokovnjake, ki si za učinkovitejšo delo priučijo še nekaj programiranja.

Ali če želiš povedano drugače: Na vsakega izkušenega programerja, ki razvija nek middleware ali produkt, pride nekaj 100 uporabnikov, ki znajo programirato ravno toliko, da lahko ta middleware ali produkt uporabljajo. Npr. celotna panoga AI je case in point. Vsem tem pa je skupno, da so sposobni razviti algoritem. To spobnost pa so pridobili ali pa so si jo razvili pri matematiki, ki je pač temeljna veda, ki se ukvarja s splošnim pristopom k algoritmom. Vse ostalo je sintaktičen cukr.

imagodei ::

Mato989 je izjavil:

Jaz ti povem kaj od mqtematike manjka... Racunanje bruto 2 in bruto in neto in prispevkov... In dphodnine

Dej ne bluzi. Z osnovnošolsko matematiko se to da zračunat. Drugo je vedet, da to sploh obstaja - in to ni stvar matematike.
- Hoc est qui sumus -

Mato989 ::

imagodei je izjavil:

Mato989 je izjavil:

Jaz ti povem kaj od mqtematike manjka... Racunanje bruto 2 in bruto in neto in prispevkov... In dphodnine

Dej ne bluzi. Z osnovnošolsko matematiko se to da zračunat. Drugo je vedet, da to sploh obstaja - in to ni stvar matematike.


To je stvar ucnega nacrta da se to racuna...
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

jype ::

Mato989 je izjavil:

To je stvar ucnega nacrta da se to racuna...
Ne. Stvar učnega načrta je, da se izračuna, koliko moramo vsi plačat, da se ti lahko voziš po skupnih cestah.

imagodei ::

Mato989 je izjavil:

imagodei je izjavil:

Mato989 je izjavil:

Jaz ti povem kaj od mqtematike manjka... Racunanje bruto 2 in bruto in neto in prispevkov... In dphodnine

Dej ne bluzi. Z osnovnošolsko matematiko se to da zračunat. Drugo je vedet, da to sploh obstaja - in to ni stvar matematike.


To je stvar ucnega nacrta da se to racuna...

Ja, mogoče pri predmetu Ekonomija.
- Hoc est qui sumus -

Smrekar1 ::

Mato989 je izjavil:


Jaz ti povem kaj od mqtematike manjka... Racunanje bruto 2 in bruto in neto in prispevkov... In dphodnine


Za to rabiš seštevanje, odštevanje, množenje in odstotke - vse stvar osnovne šole. Za računanje razlike in davkov rabiš še minimalno algebre, ki jo vzameš že v osnovni šoli.

"NaN" ::

111111111111 je izjavil:

Daliborg je izjavil:


Tistega delodajalca, ki bo iskal znanje ne bo zmotilo par slovničnih napak razen če ni delovno mesto za predavatelja Slovenščine. Moja punca je iz tujine in ne zna nobenega pravila slovnice, pa je našla že v četrto delo za nedoločen čas.
lp.

Pa kdo govori o tujcih, pri tujcu vzameš v zakup, da ne zna pravilno uporabljati slovenščino. Neko osnovno poznavanje slovenščine in tvorjenja stavkov se od nekoga z faksom in gimnazijo pač pričakuje, da se zna s stranko in sodelavci normalno pogovarjat, ne pa govorit v narečju (težave s prleki).

Pa kdo govori o tujcih? Pri tujcu vzameš v zakup, da ne zna pravilno uporabljati slovenščine Neko osnovno poznavanje slovenščine in tvorjenja stavkov, se od nekoga s faksom in gimnazijo pač pričakuje. Da se zna s stranko in sodelavci normalno pogovarjat, ne pa govorit v narečju (težave s prleki).

Vsaj pet napak je v tem kratkem odstavku.

          ::

"NaN" je izjavil:

Vsaj pet napak je v tem kratkem odstavku.


tipičen tujec.

WhiteAngel ::

"NaN" je izjavil:


Neko osnovno poznavanje slovenščine in tvorjenja stavkov, se od nekoga s faksom in gimnazijo pač pričakuje.


Tu ni vejice ;)

Glede slovenščine se strinjam. Imeti zaposlenega, ki je sposoben napisat odstavek brez napak ... je poezija. Tak, ki ti lahko napiše obvestilo na stran in si brez skrbi, da bo ok. Tak, da ga pošlješ k stranki in veš, da ne bo delal blamaže. V podoben koš sodi tudi bonton, oblačenje, natančnost itd. Torej neka urejenost in pospravljeno podstrešje.

Zgodovina sprememb…

"NaN" ::

Res je, tam ni vejice:)
Malo slabo sem uredil moj prejšnji post. Sem popravljal za Chuapoiz. :P
1 2 3
4
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Srednja Šola

Oddelek: Loža
302853 (1933) loveJDM
»

Gimnazija ali srednja računalniška

Oddelek: Šola
294036 (3022) urosz
»

Izbira srednje šole - Računalništvo (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
608345 (6033) amacar
»

Šolanje, stopnja II. -> srednja računalniška šola

Oddelek: Šola
122284 (1928) pickle_rick

Več podobnih tem