» »

Je srednja šola sploh relevantna?

Je srednja šola sploh relevantna?

strani: 1 2 3 4

Zvezdica27 ::

lp,

odgovor na pred-pretekli post... forum je eno, drugo pa TV, ki ga gleda cela Slovenija, v katerem nastopajo vzorniki in "zvezde". To bi morali biti če že poljudno, vsaj blizu knjižnemu jeziku (upoštevanje sklanjatev itd.).

Poglej si kako je Galunič ali pa Jože in Bernarda obvladal. Pa je skor knjižno, pa še zmeraj zabavno.

To da pa na forumu tkole (tkole!) mal pokrajšaš pa še ne pove nič o znanju slovenščine, sploh, ker za sabo ne berem. Je pa res - na prvi pogled povš.

Šola je čist OK, samo fokus je mimo, tko na uč, v OŠ do 5. razreda v cca 30%. Srednja je nuja, kaka je, bom videl.

zz

AndrejO ::

GabrieLeo je izjavil:

Da, situacija se precej obrača. Gimnazije sicer vozijo vse večji elitizem in osebno nimam nič proti njim, vendar bi tja morali iti učenci, ki se že v osnovni izkažejo ter je njihov cilj nekje v panogi zdravstva, farmacije ali pravništva.

Ali pa katerikoli drugi panogi ...

Potreboval sem veliko let, ampak ravnonekaj tednov nazaj sem dočakal razlago, ki je meni pomagala doumeti, kako konkretno izgleda razlika med inženirjem od znanstvenikom.

Če daš odličnem SW inženirju za nalogo izdelavo načrta optimalnega algoritma, boš dobil implementacijo, ki se bo za dane testne podatke izvedla v najkrajšem možnem času. Če daš enako nalogo znanstveniku, boš dobil algoritem, ki bo imel optimalen O skupaj z razlago in utemeljitvijo zakaj je temu tako.

Nič ni narobe s tem, da gremo nekateri v smer inženiringa, drugi pa v smer znanosti. Svet potrebuje oboje. Tudi ne vidim nič narobe s tem, da se razlikovanje začne že v srednjih šolah. Ampak tega res ne bi vezal na konkretno področje, ravno tako pa ne vidim razloga, zakaj ne bi bili možni prehodi iz enega v drugo področje kadarkoli v življenju. Če kje, nam ravno v IT-ju manjka resnih znanstvenikov(*).


(*) Za ugotovitev v katero kategorijo (inženir/znanstvenik) spada kdo, so dobra npr. vprašanja tipa "Kako bi primerjal performance dveh računalnikov?"

PrihajaNodi ::

GabrieLeo je izjavil:

Da, situacija se precej obrača. Gimnazije sicer vozijo vse večji elitizem in osebno nimam nič proti njim, vendar bi tja morali iti učenci, ki se že v osnovni izkažejo ter je njihov cilj nekje v panogi zdravstva, farmacije ali pravništva.
Najhuje je, ko opazim vse več zgodb, ko grejo na gimnazije, za faks si nekako zamislijo da bi šli pravno ali zdravstvo, morda kakšno psihologijo ter jim vrata ostanejo zaprta zaradi slabega uspeha (za psihologijo moraš imeti vse 5 in podobni nori standardi)
Potem pa vidiš navale na FDV ter Filofakse :))


To se drzi? Navali na FDV? Jst bi mulca steral prvo na neko prakticno vejo elektro itd...

Spekuliranje cen kriptovalut in ICOjev part 2= O smrti in življenju po njej

Shegevara ::

Zvezdica27 je izjavil:

lp,

odgovor na pred-pretekli post... forum je eno, drugo pa TV, ki ga gleda cela Slovenija, v katerem nastopajo vzorniki in "zvezde". To bi morali biti če že poljudno, vsaj blizu knjižnemu jeziku (upoštevanje sklanjatev itd.).

Poglej si kako je Galunič ali pa Jože in Bernarda obvladal. Pa je skor knjižno, pa še zmeraj zabavno.

To da pa na forumu tkole (tkole!) mal pokrajšaš pa še ne pove nič o znanju slovenščine, sploh, ker za sabo ne berem. Je pa res - na prvi pogled povš.

Šola je čist OK, samo fokus je mimo, tko na uč, v OŠ do 5. razreda v cca 30%. Srednja je nuja, kaka je, bom videl.

zz


Ti se zgleda ne zavedaš kako širok spekter oddaj na tv obstaja. Mene čisto nič ne motijo ne narečja, ne zaznamovana oblika sklanjatve in ne slengovske besede.

Povsod vidim pogovorni rabo jezika na tv, če ne gledam ravno poročil. Od raznih tv nadaljevank tipa usodno vino do resničnostnih šovov. A sedaj naj na oddaji "kmetija išče šefa" govorijo knjižno slovenščino?:D

Mene ne moti, dokler je razumljivo. Vedno me razveseli bogatost slovenskega narečja in slengovskih izrazov. To jezikovno raznolikost bi morali bolj ceniti. Tudi na televiziji, seveda tam, kamor spada.

Smurf ::

MasterTade je izjavil:


Ja, in koliko jih to naredi?

Ce izberemo tiste, ki so na faksu imeli povprecje 9+, bi rekel, da polovica.

kuall ::

jype je izjavil:

ti več pomeni učenje in raziskovanje obskurnih akademskih tem, kot socializiranje z vrstniki.


pravi nekdo, ki ne more zdržat brez kvazi socializacije (foruma) par ur.

nič ni narobe, če prešpricaš polovico srednje šole in raje doma programiraš, bo bolj koristno zate.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: kuall ()

   -S\/\/-   ::

Jaz pa na svoji firmi opažam drug problem: iz šol dobivamo precej ljudi, ki imajo tako praktično kakor teoretično znanje. Pri večini pa je problem ta, da sami ne naredijo ničesar, če jim tega ne pokažeš s prstom. Kronično jim primanjkuje kreativnosti in inovativnosti. Tako stanje me sicer ne čudi. Moja izkušnja ter izkušnja mojih otrok skozi šolski sistem je, da se zelo trudijo ubiti vsako kreativnost. Ukvarjajo se predvsem s tistimi, ki izstopajo v negativno smer, če pa kdo izstopa v pozitivno smer, se ga pa hitro potlači.
Sodobna podjetja pa potrebujejo inovativne in kreativne ljudi. V našem podjetju se zato precej trudimo spodbujati to dvoje, tudi z izplačilom nagrad za inovacije.

scipascapa ::

kje delaš će ni skrivnost?

Smrekar1 ::

bobi_palčka je izjavil:


Na računalništvu je bilo zanimivo opaziti; gimnazijci so se mučili z programiranjem, računalniški tehniki pa z matematiko, statistiko. Na koncu pa je letnik naredilo več gimnazijcev kot pa tehnikov.


To velja za vse naravoslovno-tehnične fakse. Tisti, ki so prišli iz srednjih šol, strokovne in praktične predmete naredijo z levo roko in se lomijo pri matematiki, statistiki in podobnih predmetih. Običajno je, da se poklicno šolani zaradi tega norčujejo iz gimnazijcev. Faks na koncu naredi precej večji delež gimnazijcev kot tistih iz srednjih šol.

D3m ::

Običajno je, da se poklicno šolani zaradi tega norčujejo iz gimnazijcev.


Prej kontra.
|Lenovo E575|A6-9500B|
|Lenovo A10|Mediatek MT8121|

Zvezdica27 ::

lp,

odgovor temu zgoraj: kmetija je primitivizem, hec, sramota in popolnoma nekulturna vsebina. Prav zato je taka. Pa še tam se je recimo Saška Lendero vsaj malo trudila (al karkoli je ona vodila).

Masterchef, ki sem ga izpostavil, pa se gre višji rang, saj tudi Ramsay kolne, a njihov nivo je višji. Z amoje pojme govorijo z narečjem, a brezhibno angleščino.

SLO MAsterchef, kjer so oni trije kao legende, vzorniki itd... stari moj, Karim še najbolj zna lepo govoriti , Bine in Ježeršek pa ni bistveno bolje kot da bi v vaški gostilni poslušal. Kaka šola je to, ki je njiju vzgojila ne vem. Polno nemških sposojenk, dvojine noben ne zna...

Saj po svoje imaš prav, če se razumemo... vendar pa to predvsem kaže na njihovo kulturo, ne od tekmovalcev, ti so poden (v USA verziji so veliko višje), ampak od sodnikov - če se na TV ne zna niti izražati...

Zato so šole pomembne. Ker seveda, POP TV ima tudi medijski del, kjer govorijo lepo.

Šola ni samo znanje - je tud kutura

zz

Shegevara ::

Glej, neformalna oziroma pogovorna raba jezika ima to funkcijo, da izraža pristnost, predvsem pa bolj osebni nivo komunikacije. Včasih to prav pride, včasih pa ne.

Nikoli nisem gledal več kot eno minuto ampak kolikor jaz poznam ta masterchef, tu ne gre samo za kuhanje in strokovno oceno hrane. To je šov, tu se izražajo čustva, osebne zgodbe, dogajanje je napeto, vprašanje kaj vse je tu zaigrano. In čeprav je to "igranje" povsem fejk, bi izpadlo še dvakrat bolj posiljeno, če bi se vsi nastopajoči izražali v knjižni slovenščini.

Če mene vprašaš je master chef, kot stil oddaje (tudi angleški) precej bolj podoben kmetiji, kot pa neki resni gastronomski prireditvi.

jype ::

kuall je izjavil:

nič ni narobe, če prešpricaš polovico srednje šole in raje doma programiraš, bo bolj koristno zate.
Jaz nisem nepismen, pa tudi IEEE754 ne uporabljam za računovodstvo.

thetech ::

   -S\/\/-   je izjavil:

Jaz pa na svoji firmi opažam drug problem: iz šol dobivamo precej ljudi, ki imajo tako praktično kakor teoretično znanje. Pri večini pa je problem ta, da sami ne naredijo ničesar, če jim tega ne pokažeš s prstom. Kronično jim primanjkuje kreativnosti in inovativnosti. Tako stanje me sicer ne čudi. Moja izkušnja ter izkušnja mojih otrok skozi šolski sistem je, da se zelo trudijo ubiti vsako kreativnost. Ukvarjajo se predvsem s tistimi, ki izstopajo v negativno smer, če pa kdo izstopa v pozitivno smer, se ga pa hitro potlači.
Sodobna podjetja pa potrebujejo inovativne in kreativne ljudi. V našem podjetju se zato precej trudimo spodbujati to dvoje, tudi z izplačilom nagrad za inovacije.

Mi v firmi s tem nimamo problemov. Imaš vse sorte ljudi, zelo kreativne kot tudi manj kreativne.

thetech ::

Zvezdica27 je izjavil:

folk, funkcija šole je tudi vzgoja, kultura, ne samo znanje in praksa.

Če si ti vrhunski programer, ne znaš pa materinega jezika (dve punci sta šle v trgovono, recimo), si zame teslo.

Pol pa gledaš Slo MAsterchef, kjer noben od tekmovalcev, niti sodnikov ne zna ženske dvojine, na najbolj gledani oddaji (to veliko pove o POP TV). Pa lahk skuha še tak steak, vse lepo in prav, v glavi pa, kot je nekdo napisal, čoban.

zz


Vseeno pa bo službo dobil tisti, ki bo pripravil odličen stake.

MIHAc27 ::

Me je srednja šola pripravila na življenje in dala znanja, ki jih potrebujem za opravljanje službe: NE
Sem šolo vseeno rabil narediti, da sem pridobil neko stopnjo izobrazbe, ki so jo zahtevali kadrovniki: DA

Mogoče bi imel drugačno mnenje, če bi imeli prakso in kaka usposabljanja, a jih nismo. Splošna razgledanost pa tudi ne pomaga dosti pri samem delu.

kamikaze5 ::

MIHAc27 je izjavil:

Splošna razgledanost pa tudi ne pomaga dosti pri samem delu.


Seveda pomaga! Sicer ne pri vseh poklicih, ampak če pa hočeš zlesti izven povprečja, je pa splošna razgledanost še kako pomembna.

Invictus ::

A te osnovna šola pripravi na življenje? NE

Dajmo jo ukinit...

Tako butaste debate pa še ne...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

WhiteAngel ::

MasterTade je izjavil:

Smurf je izjavil:

MasterTade je izjavil:


Ma kakih 2k neto. Že da dobiš priložnost je marsikomu dovolj. Danes so časi drugačni

Sposobni FRIjevci lahko dosezejo tako placo nekje po ne vem 3 letih dela.


Ja, in koliko jih to naredi?


Niso časi drugačni. Bi rekel, da vsi FRI-jevci, ki jih poznam, in so imeli težavo z denarjem, so začeli freelancati za tujino in imajo zdaj zelo lep prihodek - tako lep, da se ne ukvarjajo več z njim (ko zaslužiš >3k neto, ti je počasi vseeno, če ga ne kuriš za neumnosti). Še posebej popularna kombinacija je normiran sp in delo od doma za Silicijevo dolino. Če znaš približno angleško in imaš kaj za pokazati, te pohopsajo kot vroče žemljice.

Velikokrat je tudi tako, da imaš, ne vem, 6-mesečni projekt, za katerega ti plačajo 60k in ko ga narediš, si lahko preostanek leta frej, saj je v Slo življenje toliko cenejše. Resno, danes je preživetje, če znaš programirat, keks. Če ti ni, delaš nekaj narobe - moraš se pač zbrcat na interviju in se naučiti nekaj reči. Ne vem pa, kako bo, če/ko bo udarila recesija. Potem bodo Ameri verjetno tudi pipico zaprli in bomo delal za jurja.

GabrieLeo ::

Ali me je srednja šola naučila kako pecat babe, odpret podjetje in kaj je dohodkovni izračun? -NE
Čas je da pričnemo rušiti sistem, fantje....
i5 2400/GTX 970/GIGABYTE H67MA-D2H-B3/8GB RAM/500 W
"Zato da mi dela majnkreft gladko"

MIHAc27 ::

Invictus je izjavil:

A te osnovna šola pripravi na življenje? NE

Dajmo jo ukinit...

Tako butaste debate pa še ne...

Pa v bistvu je moj odgovor DA. OŠ me je naučila brat, pisat, računat..to rabim kar pogosto. SŠ matematike nisem rabil od... SŠ naprej.

Pač sem mnenja, da me SŠ ni pripravila na poklic, kot bi me morala. Na srečo sem imel dobre mentorje v službi, pa sem se potem tam učil.

Mato989 ::

Invictus je izjavil:

A te osnovna šola pripravi na življenje? NE

Dajmo jo ukinit...

Tako butaste debate pa še ne...


OŠ je naredila za življenja večine ljudi več kot vse srednje skupaj... pišeš, računaš poštevanko itd... uporabljaš tam od oka ene 1.000x več kot integrale, vektorje ipd sranja ki sem jih drkal v srednji =)
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115

Invictus ::

Saj srednja šola ni obvezna, zakaj pa ste hodili?

Očitno je znanje srednje šole pretežko za vas...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

MIHAc27 ::

Zato ker te z OŠ noben noče vzet v službo (razen če maš veze). Za štartat lasten S.P. pa rabiš poleg ideje tudi finance vsaj dokler ne zalaufa.

Moja izobrazba je bila pomembna samo pri iskanju prve službe (ker drugega niti nimaš ka pokazat). Zanimivo pri vsaki nadaljni menjavi, se o šoli nismo nič kaj dosti pogovarjali.

Pa saj tudi FAX marsikomu ni pomagal do zaposlitve...

imagodei ::

Mato989 je izjavil:

Invictus je izjavil:

A te osnovna šola pripravi na življenje? NE

Dajmo jo ukinit...

Tako butaste debate pa še ne...


OŠ je naredila za življenja večine ljudi več kot vse srednje skupaj... pišeš, računaš poštevanko itd... uporabljaš tam od oka ene 1.000x več kot integrale, vektorje ipd sranja ki sem jih drkal v srednji =)


Takole pravi Neil deGrasse Tyson o matematiki...


Na 0:43 v videu zgoraj se začne relevanten del, še par sekund kasneje NDT izreče naslednje, kar je dejansko bistvo guljenja matematike (pa čeprav imaš prav in odvodov, integralov, trigonometrije, pravil za računanje logaritmov, itd - ne boš nikoli več rabil):
Whether or not you ever again use the math that you learned in school, the act of having learned the math established a wiring in your brain that didn't exist before. And it's the wiring in your brain that makes you a problem solver.


V YT videu gre ta izjava mimo skoraj neopažena. Mogoče jo NDT ponovi še kje drugje, pa zdajle nisem našel. Ampak, dejansko je to srž vsega. Možgani vzpostavljajo nove povezave, ki krepijo logični način razmišljanja in reševanja problemov.

Če seveda delaš naloge v šoli ter domače naloge in ne prepisuješ testov; drugače kot večina tistih, ki se jim matematika priskuti in se odločijo, da je ne znajo.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

al_z ::

Zanimivo je, če greš študirat matematiko ali fiziko, pa se veliko fizikalnih enačb iz srednje šole spremeni v integrale (ali včasih odvode). Pri nekaterih celo nastopajo vektorska polja. Pri predmetu linearna algebra so vektorji osnova, s katerimi računaš vse. Pred nekaj leti so iz srednješolskega učnega programa črtali veliko vsebine z vektorji (tudi 3D geometrijo), ki so osnova vsem fizikom, arhitektom, kemikom, matematikom ipd. V osnovni šoli pa vektorjev skoraj več ne omenjajo. Zato pa se po novem učijo osnove statistike (aritmetično povprečje, modus) in osnovno definicijo verjetnosti.

Včasih so učitelji spodbujali logično učenje in odgovore s svojimi besedami, danes pa so bolj zadovoljni s stavki iz učbenika. Samo učenje na pamet ni ravno učinkovito na dolgi rok. Brez povezovanja pojmov med sabo pa stvari hitro pozabiš.

Lonsarg ::

Mene je gimnazija polenila, ker sem predmete ki jim imam rad(naravoslovni) naredil z 2 uri učenja pred izpiti, predmete ki jih imam manj rad pa tudi zgolj zadnji dan, ker tam mi je itak 4 bilo dovolj. Ne bom zdaj trdil da je bilo stran vrženo, sem očitno se že sproti pri urah dovolj naučil. Definitivno pa ultra neoptimalno za mojo nadaljno kariero, ignorantsko je trditi da je neko šolanje neuporabno, bolj konstruktivno je dati dejanske predloge za izbolšave:

1. Gimnazijski program spremeniti tako, da imaš v 3. in 4. letniku zgolj izbirne. Srednja šola ni prava alternativa, ker direkt po osnovni šoli se odločit za fiksno smer je precej drugače ko po 2h letih šolanja, ko spoznaš širše vse vede se odločiti kateri te zanimajo. Vse te izbirne predmete bi imel nato tudi na maturi(vsi enekovredni po 5 točk) in faksi bi lahko imeli pogoje katere predmete moraš imeti. Srednje šole bi izenačil z gimnazijami kar se te mature tiče, s to razliko da je tam več izbire vnaprej narejene za tebe in se specifika začne že prej kot v 3. letniku (kot je v bistvu sedaj).
2. Matematiko narediti bolj uporabno in vsakdanjo, osnove ekonomije notri itd, skratka prva dva letnika manj focus na znanost in bolj na uporabnost, za vse tiste ki integralov ne bodo rabilo bodo pa rabili vzeti kredit na banki in je prav da se naučijo obresti izračunat!
3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.
4. V program zgodovine več foskusa na sedanjost, kake osnove prava vključiti, splošne politične pismenosti sploh ni nikjer trenutno, groza!
5. Pri biologiji malo zmanjšati znanost in kaj več "medicinskega" vključiti.
6. Pri Slovenščini imam pripombe zgolj na izbiro knjig

Vsaj 25% od zgornjih predlogov se da uporabiti tudi pri izbolšavi programa v osnovnih šolah.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

jype ::

al_z je izjavil:

Pri nekaterih celo nastopajo vektorska polja.
Ja, skoraj vse zanimive reči se spremenijo v tenzorje, ko jih dovolj dolgo časa gledaš.

al_z je izjavil:

Včasih so učitelji spodbujali logično učenje in odgovore s svojimi besedami, danes pa so bolj zadovoljni s stavki iz učbenika. Samo učenje na pamet ni ravno učinkovito na dolgi rok. Brez povezovanja pojmov med sabo pa stvari hitro pozabiš.
Žal je za to odgovoren šolski sistem, ki od učiteljev zahteva, da so primarno administratorji, potem avtomatizirani podajalci snovi v učnem načrtu, potem pa šele samostojne osebe, sposobne poučevanja - ampak to zadnje raje ne, ker "kaj vam je pa treba to razlagat otrokom, sej tega sploh ni v učnem načrtu".

Smurf ::

jype je izjavil:

Ja, skoraj vse zanimive reči se spremenijo v tenzorje, ko jih dovolj dolgo časa gledaš.

A ni tragicno, da nekateri nikoli ne bodo tega spoznali.

Malajlo ::

kaj več "medicinskega" vključiti.
6. Pri Slovenščini imam pripombe zgolj na izbiro knjig


... in več slovnice že v OŠ, da bomo vedeli, kdaj se velike začetnice uporabljajo...

Magic1 ::

Pa kakšni vektorji, veliko komadov celo na tem forumu ne vidi razlike v velikostnih razredih. Potem je pa vseeno ali je 10^1, ali 10^3, ali 10^X... Žalostno, ustavi se že pri eni dimenziji.
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

FTad ::

Vsi, ki dajete predloge, kaj bi bilo potrebno spremeniti v srednjih solah/gimnazijah, kako npr uvesti izbirne predmete v 3. in 4. letniku se ocitno nic ne postavljate v kozo 16 oz 17-letnika. Povejte no, koliko izmed vas je pri teh letih tocno vedelo, kaj bi radi poceli do konca zivljenja. Ste vsi vedeli, da zelite delati v IT-ju?

Kaj pa, ce nekdo pri 16 sanja, da bo zdravnik, potem pa v pri sprejemcih ugotovi, da mu to ne ustreza. Kaj bo pa potem? se enkrat delal 3. in 4. letnik, da bo izbral druge izbirne predmete, da bo lahko sel na sprejemce za nek drug xy fax?

imagodei ::

Po svoje imaš prav. Glede na to, da otroci do 30 leta živijo pri svojih starših, bi nemara veljalo šolsko obveznost podaljšati tja do 25. leta.
- Hoc est qui sumus -

MIHAc27 ::

V srednji nisem imel nobenih izbirnih predmetov. V 4. letniku (ali enkrat hitro po) ugotovil da to, kar sem dejansko postal niti ni zame in me ne veseli. Vseeno dobil tako delo, kot me veseli. SŠ tukaj kot trdim ni igrala velike vloge. Itak kot zelenc sem rabil izkušnje. Čisto isto bi bilo, če bi ostal z službo znotraj programa.

In ja, se strinjam. Včasih še kak 25letnik ne ve, kaj bi bil. Za gimnazijo pa spet ni vsak.

Invictus ::

OŠ bi morala narediti selekcijo folka glede na njihovo sposobnost.

Za fakulteto je sposobna tam nekje ena tretjina generacije. Vse ostalo je balast, ki samo zapravlja davkoplačevalski denar.

Fakulteta je postala filter sposobnosti, čeprav bi morala to narediti že OŠ.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

kamikaze5 ::

al_z je izjavil:

Zanimivo je, če greš študirat matematiko ali fiziko, pa se veliko fizikalnih enačb iz srednje šole spremeni v integrale (ali včasih odvode). Pri nekaterih celo nastopajo vektorska polja. Pri predmetu linearna algebra so vektorji osnova, s katerimi računaš vse.


Linearna algebra je tudi temelj za zadeve, ki se jim v zadnjem času reče BigData. Regresijske metode, PCA analiza in podobno temeljijo na računanju z matrikami. O tem pišem zato, ker je poznavanje teh zadev trenutno zelo iskan poklic.

al_z je izjavil:

Včasih so učitelji spodbujali logično učenje in odgovore s svojimi besedami, danes pa so bolj zadovoljni s stavki iz učbenika. Samo učenje na pamet ni ravno učinkovito na dolgi rok. Brez povezovanja pojmov med sabo pa stvari hitro pozabiš.


Moji otroci so ugotovili, da je bolje, če pri domačem branju preberejo le spremno besedo in nato na testu v šoli literarno delo opišejo na enak način. Kajti dejansko branje literarnega dela in nato opis svojega pogleda nanj prinaša precej slabšo oceno.

thetilko ::

kamikaze5 je izjavil:


Moji otroci so ugotovili, da je bolje, če pri domačem branju preberejo le spremno besedo in nato na testu v šoli literarno delo opišejo na enak način. Kajti dejansko branje literarnega dela in nato opis svojega pogleda nanj prinaša precej slabšo oceno.


Boljse je samo, ce tvoji otroci v solo hodijo zaradi ocen, kjer ce je tako pri tvojih otrocih, potem ne pomeni, da je pri vseh, ker niso vsi enako sposobni razumevanja in pravilnega artikuliranja nekega pogleda. Je pa to znan hack tudi od takrat, ko sem jaz hodil v solo ampak lahko recem, da so najboljsi na tem porducju ne samo prebrali in diskutirali s profesorjem ampak tudi vse lepo povzeli.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: thetilko ()

Chuapoiz ::

kamikaze5 je izjavil:


Moji otroci so ugotovili, da je bolje, če pri domačem branju preberejo le spremno besedo in nato na testu v šoli literarno delo opišejo na enak način. Kajti dejansko branje literarnega dela in nato opis svojega pogleda nanj prinaša precej slabšo oceno.

Če obvladajo to, potem na faksu ne bodo imeli problemov. Ker na faksu imaš vedno kretene, ki hočejo točno tako kot je napisano v drobnem tisku. Tako da je fino da se že v prej v šoli naučijo, kaj bi rad profesor od njih in to naredijo. Najmanj problemov.

kamikaze5 ::

thetilko je izjavil:

kamikaze5 je izjavil:


Moji otroci so ugotovili, da je bolje, če pri domačem branju preberejo le spremno besedo in nato na testu v šoli literarno delo opišejo na enak način. Kajti dejansko branje literarnega dela in nato opis svojega pogleda nanj prinaša precej slabšo oceno.


Boljse je samo, ce tvoji otroci v solo hodijo zaradi ocen, kjer ce je tako pri tvojih otrocih, potem ne pomeni, da je pri vseh, ker niso vsi enako sposobni razumevanja in pravilnega artikuliranja nekega pogleda. Je pa to znan hack tudi od takrat, ko sem jaz hodil v solo ampak lahko recem, da so najboljsi na tem porducju ne samo prebrali in diskutirali s profesorjem ampak tudi vse lepo povzeli.


Ne razumeš kaj hočem povedati: diskusija ni dovoljena, saj je zapovedano in dovoljeno samo eno razumevanje umetniškega dela. Vsak drugačen pogled se kaznuje s slabšo oceno. Pa tukaj ni govora o otrocih, ki bi jim branje smrdelo, saj ima eden že v osnovni šoli prebrano skorajda celo knjižnico, drugi sicer bere manj, a vseeno precej več od povprečja.

pegasus ::

kamikaze5 je izjavil:

diskusija ni dovoljena, saj je zapovedano in dovoljeno samo eno razumevanje umetniškega dela. Vsak drugačen pogled se kaznuje s slabšo oceno.
To mi pove, da učitelj iz nekega razloga cilja le na minimalen zahtevan nivo, to kar je v učnem programu. Pozanimaj se na šoli, če lahko dobiš drugega učitelja za svoje otroke. Sam sem imel srečo, da sem na take osebke naletel samo pri manj pomembnih predmetih, večina jih je spodbujala kreativne interpretacije in razvoj lastnega pogleda na svet.

imagodei ::

Invictus je izjavil:

Za fakulteto je sposobna tam nekje ena tretjina generacije. Vse ostalo je balast, ki samo zapravlja davkoplačevalski denar.

Fiktivno vpisani na fakultetah, večni študenti, mnogo preveliki 1. letniki - to vse res pozitivno vpliva na uradne statistike brezposelnosti ...

Če bi bilo vodilo kvaliteta kandidatov, bi uvedli nazaj sprejemce.
- Hoc est qui sumus -

thetilko ::

kamikaze5 je izjavil:


Ne razumeš kaj hočem povedati: diskusija ni dovoljena, saj je zapovedano in dovoljeno samo eno razumevanje umetniškega dela. Vsak drugačen pogled se kaznuje s slabšo oceno. Pa tukaj ni govora o otrocih, ki bi jim branje smrdelo, saj ima eden že v osnovni šoli prebrano skorajda celo knjižnico, drugi sicer bere manj, a vseeno precej več od povprečja.


Ne vem, ce je to res, morda ima samo slabega profesorja. Je pa zal tako, da so dolocene interpretacije dosti vazne, vcasih celo bolj, kot povrsinsko razumevanje dela in neki otrosko inovativni pogledi. Tam bi verjetno moral pokazati, da razume ustaljene poglede in morda na koncu ponuditi svojega.

Naceloma mi je problematika znana, ker sem tudi sam bil ekstrem v tem in sem takrat razmisljal dosti podobno, potem pa sem ugotovil, da sole niso ravno teren za izumljanje, to delas s hobiji, kasneje lahko v sluzbi. Sem pa absolutno mnenja, da je v solah prevec materije in mi pravtako kot enem o predhodnikov gre na zivce, da najvec casa v pozni srednji soli porabis za kar te ne zanima in ti ne gre.

kamikaze5 ::

Na vseh stopnjah izobraževanja se pojavljajo zadeve, ki se ti takrat zdijo neuporabne in brezvezne, vendar pozneje v poklicnem in zasebnem življenju ugotoviš, da si lahko z njimi precej pomagaš. S tem ni nič narobe, saj v času srednje šole ter tudi deloma univerzitetnega izobraževanja nimaš zadosti praktičnih izkušenj, da bi teorijo umestil v ustrezne praktične kontekste. To vem tudi iz lastnih izkušenj, saj sem zadnje stopnje izobrazbe dosegel, ko sem že imel redno službo ter posledično zadosti praktičnih izkušenj.

thetilko ::

kamikaze5 je izjavil:


Moji otroci so ugotovili, da je bolje, če pri domačem branju preberejo le spremno besedo in nato na testu v šoli literarno delo opišejo na enak način. Kajti dejansko branje literarnega dela in nato opis svojega pogleda nanj prinaša precej slabšo oceno.


kamikaze5 je izjavil:

Na vseh stopnjah izobraževanja se pojavljajo zadeve, ki se ti takrat zdijo neuporabne in brezvezne, vendar pozneje v poklicnem in zasebnem življenju ugotoviš, da si lahko z njimi precej pomagaš.



Ravno zato mulcem deluje, kakor, da je dovoljeno samo eno razumvanje, ker se ne zavedajo, da si z njim kasneje lahko pomagas, zato profesorji tudi preverjajo, ce poznajo interpretacije in ne morejo dovoliti, da vsak poskusa nekaj "izumiti". Naceloma se pricakuje, da preberejo delo, potem se seznanijo z najbolj vaznimi interpretacijiami, kar morajo pokazati in na koncu lahko morda izpostavijo se svoj pogled. In ce potem komu gre boljse, ce prebere samo povzetek, ki verjetno na te pomisleke namiguje ima vec moznosti, kot pa ce samo prebere delo in najde nekaj svojega.

Smrekar1 ::

Lonsarg je izjavil:

Mene je gimnazija polenila, ker sem predmete ki jim imam rad(naravoslovni) naredil z 2 uri učenja pred izpiti, predmete ki jih imam manj rad pa tudi zgolj zadnji dan, ker tam mi je itak 4 bilo dovolj. Ne bom zdaj trdil da je bilo stran vrženo, sem očitno se že sproti pri urah dovolj naučil. Definitivno pa ultra neoptimalno za mojo nadaljno kariero, ignorantsko je trditi da je neko šolanje neuporabno, bolj konstruktivno je dati dejanske predloge za izbolšave:

1. Gimnazijski program spremeniti tako, da imaš v 3. in 4. letniku zgolj izbirne. Srednja šola ni prava alternativa, ker direkt po osnovni šoli se odločit za fiksno smer je precej drugače ko po 2h letih šolanja, ko spoznaš širše vse vede se odločiti kateri te zanimajo. Vse te izbirne predmete bi imel nato tudi na maturi(vsi enekovredni po 5 točk) in faksi bi lahko imeli pogoje katere predmete moraš imeti. Srednje šole bi izenačil z gimnazijami kar se te mature tiče, s to razliko da je tam več izbire vnaprej narejene za tebe in se specifika začne že prej kot v 3. letniku (kot je v bistvu sedaj).


To je ameriški sistem. Srednješolska izobrazba ZDA slovi po tem, da je zanič.

2. Matematiko narediti bolj uporabno in vsakdanjo, osnove ekonomije notri itd, skratka prva dva letnika manj focus na znanost in bolj na uporabnost, za vse tiste ki integralov ne bodo rabilo bodo pa rabili vzeti kredit na banki in je prav da se naučijo obresti izračunat!


Izračun obresti je stvar 1. letnika SŠ.

https://si.openprof.com/wb/poglavje:pro...

3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.


Zakaj? Manj kot 1% populacije bo to kadarkoli rabil.

4. V program zgodovine več foskusa na sedanjost, kake osnove prava vključiti, splošne politične pismenosti sploh ni nikjer trenutno, groza!


Osnove prava mogoče, a zna biti za SŠ malo prehuda. Politično pismenost težko učiš brez da zagovarjaš to ali drugo politično opcijo.

5. Pri biologiji malo zmanjšati znanost in kaj več "medicinskega" vključiti.


Biologija v SŠ ti da lep pregled nad tem kaj biologija je in kaj preučuje. Medicina je povsem nekaj drugega. Osnove mikrobiologije so del programa, genetika tudi. Kaj bi ti dodal?

6. Pri Slovenščini imam pripombe zgolj na izbiro knjig


Ne samo izbira, tudi šolska analiza knjig je pogosto zgrešena. Primer: Črna orhideja, v šoli se učiš kako je notri opisana ljubezen, ki lahko človeka pelje v pogubo.
Am, ne. Poglavitna teza knjige je dominanca KPJ nad Partizani. Ljubezen je notri zgolj kot orodje, ki pelje zgodbo dalje, t.i. "plot device". Šlo bi tudi brez tega. Pri 'analizi' v šoli se tega skoraj ne omeni, mi smo prebrali zgolj neko kritiko partijca, ki jo je označil za nerealistično in se bili primorani strinjati, da kritik ni razumel napisanega. Ne, kritik je zadevo povsem razumel, samo naši vrli slavisti so zanič.

Dodal bi še tole grozoto:

https://www.ric.si/mma/M171-103-1-1/201...

SAMOMOR KOT IZSTOP IZ KOLESJA SISTEMA
Mirjam in John se ne zmoreta prilagoditi sistemu, v katerega sta vstopila, zato iz njega izstopita s samomorom. Pojasnite, v kakšni osebnosti so Mirjam in Johna izoblikovale okoliščine, v katerih sta živela pred prihodom na Alamut oziroma v svetovno državo, in kako sama razumeta svojo vlogo v ureditvi, v kateri sta se znašla. Ali bi znali primerjati njuno navezanost na osebo nasprotnega spola, Mirjamino na Hasana ibn Sabo in Johnovo na Lenino, ter družbeno sprejemljivost te navezanosti znotraj sistema? Razložite, zakaj sta Mirjam in John storila samomor, in se do njunega dejanja opredelite.


Niti ne govorim o tem samomoru, čeprav ta sploh ni poanta knjig. Poanta Krasnega novega sveta je zakaj je svet sploh tak kot je, kakšne prednosti ima, zakaj so žrtvovali umetnost za stabilnost. Alamut govori o tem kako Ibn Saba zaslepi kopico mladeničev s hašišem, vinom in top prostitutkami, posamezniki v teh družbah so lističi v vetru. Notri so zato, da ne beremo suhoparnega opisa ureditve, da nas pritegnejo k branju. Nestrinjanje junakov s sistemom služi zgolj zgodbi, v obeh sistemih bodo prevladovali konformisti (sicer ne deluje) in če hočeš narediti zadevo količkaj zanimivo morajo biti drugačni - torej se s sistemom ne smejo strinjati. Iz tega potem naši veleumi napeljejo kot poanto knjige, čeprav gre zgolj za nekaj, kar pelje štorijo dalje. Tale naslov je kot da bi pri Hamletu razpravljal o dedni zakonodaji danske krone in farmakokinetiki strupov.

Vsaj 25% od zgornjih predlogov se da uporabiti tudi pri izbolšavi programa v osnovnih šolah.


Torej 1,25 predloga?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

Smrekar1 ::

Pri točki o knjigah bi dodal še to, da je pisec esejskega vprašanja povsem zgrešil poanto odstavka. Odstavek sploh ne govori o ljubezni, temveč opisuje kako različni sta ti dve kulturi. Ljubezen je notri zato, da lahko piše o razlikah dojemanja ljubezni in telesne privlačnosti med kulturama. Vprašanje so dali potem tako:

Čeprav se John Divjak in Lenina Crowne zelo privlačita, njuno ljubezen onemogoča veliko ovir, kar lahko razberemo tudi v tem odlomku. Ali bi znali umestiti odlomek v njuno ljubezensko zgodbo, tako da boste pojasnili tudi vzrok in namen Lenininega obiska pri Johnu? Primerjajte Johnovo in Leninino pojmovanje ljubezni, kot se razkriva v odlomku, in pojasnite, kako na njuno izražanje ljubezni vpliva njuna različna jezikovna zmožnost. Ali bi znali pojasniti, v kakšnih okoliščinah sta si John in Lenina izoblikovala svoje pojmovanje ljubezni in zmožnost jezikovnega izražanja? Ovrednotite Johnovo in Leninino pojmovanje ljubezni.

Vzrok in namen obiska je ta prizor (v povezavi), ki pokaže razliko med kulturama. Ozadje je dobesedno samo zgodba kako je avtor prišel do prizora, zato da gre za roman in ne za zbirko vinjet. Kakšne okoliščine so "njun svet", česar se ne da opisati v "najmanj 700 besedah" in tudi ne v uri in pol, ki ju imaš za esej, saj gre za vsebino celotne knjige. Vrednotenje njunega pojmovanja lahko izvajamo zgolj skozi prizmo naše kulture, ki je bližje kulturi divjakov. Jasno je, da bo imel divjak, ki živi v nam podobni kulturi, za nas globlje razumevanje ljubezni, kot Lenina, ki živi v povsem drugačni družbi, ki se nam mora gnusiti (kar je poanta knjige). Gre za povsem trivialno vprašanje brez analizne vrednosti.

In zdaj napiši dober esej na to. Heh. Če razmišljaš s svojo glavo dobiš dvojko, lahko napišeš tudi to kar od tebe hočejo. Temu potem rečejo kreativnost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smrekar1 ()

Lonsarg ::

Smrekar1 je izjavil:

Lonsarg je izjavil:


1. Gimnazijski program spremeniti tako, da imaš v 3. in 4. letniku zgolj izbirne.
To je ameriški sistem. Srednješolska izobrazba ZDA slovi po tem, da je zanič.
To da je Amerišči sistem slab nima nič z izbirnostjo predmetov.
Matematika in Fizika v SŠ in gimnazijah sta enostavno prelahka za kakega naravoslovca, težje pa težko narediš če je v višjih letnikih zadeva obvezno, enako velja za veliko ostalih predmetov. Pod minimum vsaj v 4. letniku imeti izključno izbirne, nič veš slovenščine kdor ne gre v primerne smeri (jezikovne, sociologija, pravo,..), nič več matematika kdor ne misli iti na naravoslovne fakse. To ni težko odločit, tle ne gre za odločitev o faksu ampak odločitev katero grupo faksov hočeš imeti na izbiro.

Smrekar1 je izjavil:

Izračun obresti je stvar 1. letnika SŠ.

To je bil samo primer, nisem trdil da ni nič uporabne ampak da je uporabno precej precej premalo. Poleg tega bi rabili tudi dejanske nematematične osnove ekonomije že v 2. letnik SŠ in Gimnazije bi morali razložiti tudi kako deluje naš finančni sistem, centralne banke, borze,...

Smrekar1 je izjavil:

Lonsarg je izjavil:

3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.
Zakaj? Manj kot 1% populacije bo to kadarkoli rabil.
Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

AndrejO ::

Smrekar1 je izjavil:


4. V program zgodovine več foskusa na sedanjost, kake osnove prava vključiti, splošne politične pismenosti sploh ni nikjer trenutno, groza!


Osnove prava mogoče, a zna biti za SŠ malo prehuda. Politično pismenost težko učiš brez da zagovarjaš to ali drugo politično opcijo.


Politična pismenost je lahko (in bi morala biti) del zgodovinev SŠ. Tudi brez zagovarjanja političnih opcij, se lahko pri pouku pogleda razvoj političnih sistemov, spremenljivost definicij skozi čas (npr. je bila atenska demokracija demokratična po današnjih merilih), pomen neodvisnosti posameznih vej oblasti in zgodovinski primeri, kaj se zgodi, če katera izmed vej prevlada ali pa se jo podredi preostalima dvema, itd ...

V bistvu bi me začudilo, če to ne bi bilo že sedaj del učnega načrta.

Lonsarg je izjavil:

Smrekar1 je izjavil:

Lonsarg je izjavil:


1. Gimnazijski program spremeniti tako, da imaš v 3. in 4. letniku zgolj izbirne.
To je ameriški sistem. Srednješolska izobrazba ZDA slovi po tem, da je zanič.
To da je Amerišči sistem slab nima nič z izbirnostjo predmetov.

Na firmi je opazna razlika med tistimi, ki so bili deležni usmerjenega izobraževanja (to je v veliki meri še vedno sistem v ZDA) in tistimi, ki so bili tako ali drugače prisiljeni pridobiti malo večjo širino. Slednjih je več in so v splošnem bolj zaželjeni tam, kjer je potrebno reševati malo bolj kompleksne težave.

Tudi v Sloveniji smo že imeli eksperiment z usmerjenim izobraževanjem, ki se je empirično izkazalo za slabo izbiro, zaradi česar je bilo praktično ukinjeno. Preprosto je delalo preveč škode za tako majhen narod.

Lonsarg je izjavil:

Smrekar1 je izjavil:

Lonsarg je izjavil:

3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.
Zakaj? Manj kot 1% populacije bo to kadarkoli rabil.
Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko.

Osnovna logika programiranja je osnovna logika matematične izpeljave dokaza izreka. To se dudlaš vsa štiri leta. Komur potegne, potegne, komur ne potegne, ga ne bo rešil noben drug programski jezik.

Lonsarg je izjavil:

... , ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.

Ko enkrat oddelaš osnovno pismenost uporabe računalnika in/ali telefona (kar bo vsak mulec obvladal bolj, kot katerikoli učitelj - to je pač narava generacijskih razlik), je informatika precej neuporabno nišno znanje na katerem lahko gradiš samo več informatike in nič drugega.

Kot je že veliko podjetij v zadnjih nekaj letih pogruntalo. Programerja ne boš nikoli spremenil v uporabnega statitika, statistika boš lahko vedno naučil dovolj programiranja, da bo lahko opravil svoje delo.

Invictus ::

Lonsarg je izjavil:


Smrekar1 je izjavil:

Lonsarg je izjavil:

3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.
Zakaj? Manj kot 1% populacije bo to kadarkoli rabil.
Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.

Nihče ne rabi programerjev za "osnovno logiko". Do danes počnejo že sami frameworki.

Večina programiranja je danes prilagajanje določenega softwara strankinim potrebam. Kar gre večinoma za relativno preprosto programiranje in veliko tipkanja. Jezik se naučiš spotoma, seveda če znaš vsaj malo programirat v nekem jeziku in poznaš osnovne konstrukte.

Bolj kot pomembnost znanja določenega jezika, je pomembno znanje industrije v kateri delaš.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

kamikaze5 ::

AndrejO je izjavil:

Na firmi je opazna razlika med tistimi, ki so bili deležni usmerjenega izobraževanja (to je v veliki meri še vedno sistem v ZDA) in tistimi, ki so bili tako ali drugače prisiljeni pridobiti malo večjo širino. Slednjih je več in so v splošnem bolj zaželjeni tam, kjer je potrebno reševati malo bolj kompleksne težave.


Točno to opažam sam: ljudje s "širino", se pravi tisti, ki imajo tudi "nepotrebna" znanja, imajo lahko širši pogled na nek problem in s tem večjo sposobnost reševanja tega problema.

AndrejO je izjavil:

Kot je že veliko podjetij v zadnjih nekaj letih pogruntalo. Programerja ne boš nikoli spremenil v uporabnega statitika, statistika boš lahko vedno naučil dovolj programiranja, da bo lahko opravil svoje delo.


Pri razvoju SW potrebuješ izkušene programerje oz. arhitekte z dovolj domenskega znanja. Nekdo, ki je "samo" dober programer, lahko le piše kodo po navodilu drugih.
strani: 1 2 3 4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prepis iz gimnazije na računalniško šolo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
1077105 (5109) Smurf
»

Srednja Šola

Oddelek: Loža
302073 (1153) loveJDM
»

Izbira srednje šole - Računalništvo (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
607115 (4803) amacar
»

katero srednjo šolo? (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
637311 (3906) Janac
»

naprej za šolanje (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
13735025 (32507) Jan987

Več podobnih tem