Slo-Tech - Stack Overflow je objavil vsakoletno analizo svojih uporabnikov in prispevkov, ki razkriva veliko informacij o trenutnih trendih na področju programiranja. V raziskavi je sodelovalo 90.000 razvijalcev, ki uporabljajo Stack Overflow. Rezultati kažejo, da večjih sprememb od lanskega leta ni bilo.
Med najpopularnejšimi večnamenskimi jeziki ostajata Python na četrtem mestu in JavaScript na prvem mestu. Mednju sta se vrnila še bolj specializirana HTML/CSS in SQL, ki se ne uporabljata v tako širokem spektru. Popularnost Pythona se prekriva tudi z njegovo uporabnostjo, saj sodi med najbolj zaželene jezike pri delodajalcih. Medtem je na seznamu jezikov, v katerih programerji najraje pišejo oziroma jih najmanj želijo zamenjati za kaj drugega, na vrhu Rust, sledijo pa Python, TypeScript in Kotlin. Najbolj osovraženi jeziki pa so VBA, Objective-C, zbirnik in C. Med jeziki, katerih poznavalci imajo najvišje plače, pa na vrhu najdemo Clojure, F#, Go in Scalo. Popularni JavaScript, C++, HTML/CSS, C in Java so na primer plačani bistveno slabše, ker jih obvlada več ljudi.
Kar se tiče platform za splet, sta razvijalcem najljubši React.js in Vue.js, najmanj pa marajo Drupal in jQuery. Najljubša podatkovna baza ostaja Redis, najbolj osovraženi pa sta Couchbase in Oracle. In da, približni polovica razvijalcev programira v Windows, po četrtina pa v macOS oziroma Linuxu.
Moram reci, da sem nad gojem navdusen, se vidi, da so ga old school ljudje sestavili, nobenega dreka, s katerim bi lahko ljudje, ki jim je bolj pomemben interface od dejanske uporabe (grdo gledam proti javi in c++u) zakomplicirali uporabo, malo moteca paskalovska sintaksa, spet brez destruktorjev (grrr...), ampak velika prednost, ni exceptionov. Old school error handling. Pa koncno, stand alone binary in cross compilanje (dol sem padel, na linuxu cross compilam na windowse, z uporabo (win)pcapa... Vrag dela!), pa preprosta povezava s cjem. Da gorutin (na nek nacin threadi, imajo svoj scheduler iz plan9) sploh ne omenjam. Se ne cudim, da se je na hitro zacelo pojavljati kupe zelo advanced knjiznic. Moram reci, ds je po 20 letih raznega sranja od jezikov prava osvezitev. C je pa tako ali tako old school traktor, na katerega se lahko zaneses, ne vem kaj za vraga ljudi moti.
WebAsssembly je način zapisa izvedljive binarne kode (namenoma sem tu naredil napako, naj me kdo popravi...), programira se v C/C++/C#, z orodji kot je emscripten in Ooui.wasm. Kot tak je samo še en asembler več.
WebAsssembly je način zapisa izvedljive binarne kode (namenoma sem tu naredil napako, naj me kdo popravi...), programira se v C/C++/C#, z orodji kot je emscripten in Ooui.wasm. Kot tak je samo še en asembler več.
... ki pa je ne izvaja procesor ampak browser. In, ce podpira compilanje vanj jezik X (pozabil si na ruby, golang, rust,... vsak dan ga podpira vec jezikov), lahko pises client side kodo v poljubnem jeziku, ne samo v spakedralu od js. Izvajanje je za nekaj redov hitrejse, ker ni treba js enginu ugotavljat, kaksne bolne umotvore so spesnili javascriptasi. V tem momentu se nima podpore za dom, ker je vezana na garbage collector ampak se premika (ceprav mislim, da ga nalasc ne dajo ven da bremzajo development, dokler ni webasm v celoti speglan). Naslednji moment, ko pride, se zacne konec js-ja. Vzel bos lahko katerikoli jezik, ki bo podpiral compilanje v webasm in spisal client side kodo. To bi sicer morali narediti ze pred desetletjem (kar sem takrat tudi veckrat povedal), ampak bolje pozno kot nikoli. Da niti ne omenjamo, da bo backend developer lahko hkrati zacel pisati front end kodo. Js je ostala najvecja cokla pri razvoju interneta (ce odstejemo browserje in http, oboje je cisto neprimerni za to kar se gremo ampak ok, pac vsaj kvazi standardizirano je) in mora stran.
Da niti ne omenjamo, da bo backend developer lahko hkrati zacel pisati front end kodo.
Js je ostala najvecja cokla pri razvoju interneta (ce odstejemo browserje in http, oboje je cisto neprimerni za to kar se gremo ampak ok, pac vsaj kvazi standardizirano je) in mora stran.
Dati backend developerju za spisat uporabniški vmesnik ni ravno najboljša ideja, saj marsikateri backend developer nima občutka za dizajn (pač nismo vsi za vse). No ja, razen če želiš za vsako malenkost in novo funkcionalnost spraševat dizajnerja. (Lahko bi tudi senzacionalistično napisal "Si kdaj videl, kakšen je uporabniški vmesnik, ki ga je naredil backend developer? Tak, da ga zna uporabljati samo on, še drugi backend developerji ga ne znajo." ampak to je pač preveliko posploševanje)
Kaj bi imel namesto brskalnika? Za vsako stran svojo aplikacijo?
Da niti ne omenjamo, da bo backend developer lahko hkrati zacel pisati front end kodo.
Js je ostala najvecja cokla pri razvoju interneta (ce odstejemo browserje in http, oboje je cisto neprimerni za to kar se gremo ampak ok, pac vsaj kvazi standardizirano je) in mora stran.
Dati backend developerju za spisat uporabniški vmesnik ni ravno najboljša ideja, saj marsikateri backend developer nima občutka za dizajn (pač nismo vsi za vse). No ja, razen če želiš za vsako malenkost in novo funkcionalnost spraševat dizajnerja. (Lahko bi tudi senzacionalistično napisal "Si kdaj videl, kakšen je uporabniški vmesnik, ki ga je naredil backend developer? Tak, da ga zna uporabljati samo on, še drugi backend developerji ga ne znajo." ampak to je pač preveliko posploševanje)
Kaj bi imel namesto brskalnika? Za vsako stran svojo aplikacijo?
Za to imas designerja. Ce so vcasih v MFCju zmogli delati aplikacije jih bojo tudi zdaj. Pa ne gre se toliko za design, kakor, da se browserskojavascriptaskidzungli nekateri z veseljem izognejo. Wasm zna zadevo poenotiti. Sicer bo pa js tudi dobil svoj "kompajler" v wasm, tako, da ne bos prikrajsan.
Pa roko na srce, glede na to kaksne so danes strani na netu (sploh "single page" "design"), tudi front end developerji nimajo blage veze o designu. O ux pa se manj.
Ze imas za vsako stran novo aplikacijo, samo, da tece pac v browserju, ki je najblizje httpju. Ampak ze v osnovi je http/html/js neprimeren za kar se uporablja (sploh v primeru electrona :grimasa:). Nima veze, samo, da js cimprej pobere.
Dati backend developerju za spisat uporabniški vmesnik ni ravno najboljša ideja, saj marsikateri backend developer nima občutka za dizajn (pač nismo vsi za vse).
Spisat uporaben UI ni noben problem, to zna vsak bolj ali manj dobro, tu ni velikih razlik. Je pa problem spisat _lep_ UI, to pa res ne zna vsak. Tako da malo si pomešal pojma lep in uporaben.
Da niti ne omenjamo, da bo backend developer lahko hkrati zacel pisati front end kodo.
Js je ostala najvecja cokla pri razvoju interneta (ce odstejemo browserje in http, oboje je cisto neprimerni za to kar se gremo ampak ok, pac vsaj kvazi standardizirano je) in mora stran.
Dati backend developerju za spisat uporabniški vmesnik ni ravno najboljša ideja, saj marsikateri backend developer nima občutka za dizajn (pač nismo vsi za vse). No ja, razen če želiš za vsako malenkost in novo funkcionalnost spraševat dizajnerja. (Lahko bi tudi senzacionalistično napisal "Si kdaj videl, kakšen je uporabniški vmesnik, ki ga je naredil backend developer? Tak, da ga zna uporabljati samo on, še drugi backend developerji ga ne znajo." ampak to je pač preveliko posploševanje)
Kaj bi imel namesto brskalnika? Za vsako stran svojo aplikacijo?
Za to imas designerja. Ce so vcasih v MFCju zmogli delati aplikacije jih bojo tudi zdaj. Pa ne gre se toliko za design, kakor, da se browserskojavascriptaskidzungli nekateri z veseljem izognejo. Wasm zna zadevo poenotiti. Sicer bo pa js tudi dobil svoj "kompajler" v wasm, tako, da ne bos prikrajsan.
Pa roko na srce, glede na to kaksne so danes strani na netu (sploh "single page" "design"), tudi front end developerji nimajo blage veze o designu. O ux pa se manj.
Ze imas za vsako stran novo aplikacijo, samo, da tece pac v browserju, ki je najblizje httpju. Ampak ze v osnovi je http/html/js neprimeren za kar se uporablja (sploh v primeru electrona :grimasa:). Nima veze, samo, da js cimprej pobere.
Ah, tudi če ga ne bo dobil. Trenutno imam pač največ izkušenj z JS, ni pa se problem naučit drugega jezika. Če že gremo tako osebno - zakaj frontend? Ker mi je mučno pisat poslovno logiko (ki je pač na backendu), ni pa mi problem pisat, kaj se ob uporabi dogaja z uporabniškim vmesnikom (ki je pri spletnih (in vedno bolj tudi drugih) aplikacijah pač v javascriptu).
Glede tega, da tudi frontent developerji nimajo/nimamo pojma, se strinjam.
Aha ok, razumem ja, se strinjam, da html in js res nista ravno primerna za aplikacije. Mi je pa všeč, da imam program/aplikacijo, s katero lahko dostopam do n različnih spletnih strani ... no ja, pa v čemerkoli bodo v prihodnosti spisane (a.k.a. sovražim to, da za vsako spletno stran obstaja aplikacija, ki po možnosti dela slabše kot spletna stran v brskalniku na mobilnem telefonu).
Dati backend developerju za spisat uporabniški vmesnik ni ravno najboljša ideja, saj marsikateri backend developer nima občutka za dizajn (pač nismo vsi za vse).
Spisat uporaben UI ni noben problem, to zna vsak bolj ali manj dobro, tu ni velikih razlik. Je pa problem spisat _lep_ UI, to pa res ne zna vsak. Tako da malo si pomešal pojma lep in uporaben.
Hm, imaš prav. No ja, pa še intuitiven mora biti povrh vsega. Kakorkoli, hvala za popravek.
Dati backend developerju za spisat uporabniški vmesnik ni ravno najboljša ideja, saj marsikateri backend developer nima občutka za dizajn (pač nismo vsi za vse).
Spisat uporaben UI ni noben problem, to zna vsak bolj ali manj dobro, tu ni velikih razlik. Je pa problem spisat _lep_ UI, to pa res ne zna vsak. Tako da malo si pomešal pojma lep in uporaben.
Ja, bolj ali manj, prej slednje. Ta "malenkost" je dejansko vprašanje dizajna. Morda zna vsak spisati vsaj nek UI, a da bo kar tako brez poglobljenega razmisleka in znanja uporaben, pa prav sigurno ne bo.
Ni mi jasno, zakaj toliko ljudi (pa ne mislim tebe) ne razume, da je prav to dizajn. Ena od najpomembnejsih funkcij dizajna UI je uporabnost.
IMHO, večina ljudi, ki misli, da zna kar tako spotoma spisati uporaben UI, ga 100% ne zmore. Lahko ga kvečjemu skopira in če bo imela srečo, bo delala kopijo nečesa, kar je uporabno tudi v njihovem primeru. Ampak to je le slepo kopiranje kar tako, na srečo, ne premišljeno ustvarjanje nečesa.
Osebno sem pa mnenja, da je kombinacija HTML/CSS in JS za frontend super, če je le vse spisano iz nule in narejeno na nivoju. Je pa res, da nekateri programerijo klačijo sve si svašta od JS (ker je lažje in hitreje), ki potem naredi stran big bloat.
Optimizirana stran za en HTTP GET request vrne en HTML dokument, en CSS fajl in en JS. Še bolj v nulo bi pa bilo, da backend programer spiše "kompajler", ki prebere CSS iz source fajla, ter za vsak element v inline style="..." vnese potrebne vrednosti. Za JS skripto pa vse, a samo potrebne, funkcije vnese v HEAD SCRIPT ... /SCRIPT blok. Tega sicer praktično ni, ker je lažje glumit z nekim wordpresom &plugini clikc and point web "razvojem", ki se konča z 30 CCS fajli in 20 JS skriptami za neko lame as predstavitveno stran ...
Pa super, da je Python tako visoko. Ter, da je PHP tam, kamor spada. :)
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
JS je jezik za 90-ta leta, ne za velike aplikacije. TypeScript ni brez razloga tako hitro pridobil na popularnosti. Celo web developerji so pogruntali, da je fajn, ce imas compile(transpile)-time garancijo za pravilnost kode, da je fajn ce ti zna IDE kaj pomagat in da je fajn da lahko kaj refaktoriras brez strahu da se bo vse sesulo.
V originalnem članku piše, da je 80% anketirancev hobi programerjev. Od tu čudni rezultati. Za win mašine zmaga visual basic, na Linuxu pa python. C,C++ je, kakor je že en dobro rekel, traktor za vse. Java, zdej, če jo ne bo python povozu, je pa univerzalka. Moje mnenje
Pa a vi sploh poznate te jezike, ne moreš trditi da bo en jezik povozil drugega, če imata tako različne ciljne skupine. Jezikov bo vedno več naenkrat.
Python ciljna skupina niso niti business niti klasične client aplikacije niti mobilne aplikacije. Python bo že uporabljen za razvoj algoritem z machine learning, potem pa bodo C++,C#, Swift, Java, Go tisti, ki bodo to poganjali in združili v uporabno končno obliko bodisi v pametnem avtomobilu ali na strežniku.
V originalnem članku piše, da je 80% anketirancev hobi programerjev. Od tu čudni rezultati.
Ne, 80% jih kodira TUDI za hobi, poleg programiranja v službi. Le 4% sodelujočih v anketi je zgolj hobi programerjev.
The majority of our survey respondents this year were people who said they are professional developers or who code sometimes as part of their work, or are students preparing for such a career. About 4% of respondents code as a hobby but not as a profession, and just under 2% of respondents used to be professional developers but no longer are.
python bo povozil javo in večino jezikov v prihodnjih par letih. V machine learning je že zmagovalec.
vidim da se res spoznas, predvsem na to kako bo nekdo v Pythonu pisal deset, stotine tisocev vrstic business logike, in kako bo zraven treba zaposlit se nekaj novih ljudi da pisejo samo teste za garancijo da se codebase zbuilda, teste ki jih prej ni bilo treba ker je ze compiler zagotavljal en kup stvari. in kako bo nekdo tak codebase maintainal, nadgrajeval, refactoral, itd.
Python ciljna skupina niso niti business niti klasične client aplikacije niti mobilne aplikacije. Python bo že uporabljen za razvoj algoritem z machine learning, potem pa bodo C++,C#, Swift, Java, Go tisti, ki bodo to poganjali in združili v uporabno končno obliko bodisi v pametnem avtomobilu ali na strežniku.
Python vedno bolj cilja na biznis aplikacije, na analitiko, deep learning, statistike in data warehouse aplikacije. S s tem ukvarjam in vse znane velike firme, ki delajo biznis aplikacije se obračajo k pythonu, Kar se tiče AI za avtomatska regresijska testiranja je python tudi v ospredju. V analitiko in podatkovna skladišča pa tudi rinejo z veliko hitrostjo. Trenutno ima ena izmed večjih programerskih firm na našem delu evrope čez 1500 python programerjev, ki se ukvarjajo samo z biznis aplikacijami.
python bo povozil javo in večino jezikov v prihodnjih par letih. V machine learning je že zmagovalec.
vidim da se res spoznas, predvsem na to kako bo nekdo v Pythonu pisal deset, stotine tisocev vrstic business logike, in kako bo zraven treba zaposlit se nekaj novih ljudi da pisejo samo teste za garancijo da se codebase zbuilda, teste ki jih prej ni bilo treba ker je ze compiler zagotavljal en kup stvari. in kako bo nekdo tak codebase maintainal, nadgrajeval, refactoral, itd.
python bo povozil javo in večino jezikov v prihodnjih par letih. V machine learning je že zmagovalec.
Ja, seveda...
Milijarde vrstic kode poslovnh procesov, ki tečejo na ogromnih clusterih na Java Application Serverjih, bo zamenjal python...
Malo morgen...
Pravi AI se dela na specializiranem hardveru (SIMD arhitekturi) in pa v C-ju .
Java še ne bo tako hitro umrla, kot recimo PL/1 ni. Ravno zdaj nemški Aliannze išče PL/1 programerja za mainframe .
Če lahko zamenja miljarde vrstic napisanih v cobolu, bo pa še tistih par vrstic v javi. Sej ni dost razlike, tako java kot cobol bosta pozabljena v naslednjih par letih. Java zato ker je gnoj od programskega jezika in z vsako novo verzijo podre vse kar je bilo do takrat narejeno, cobol pa ker je pač prestar in vsi rinejo dol iz mainframeov, ker mislijo, da bodo pc-ji vse zmogli.
Analitika, deep learning, statistika to so vse python področja ja, ravno to sem rekel.
Biznis aplikacije s katerimi interaktira končni uporabnik? Niti slučajno ni tu python primerna izbira, če kdo to trdi potem tega segmenta niti slučajno ne pozna. Ne pomeni to da ni možno v python vse to spisat, samo zelo neumno je izbrati python za kaj takega. Izjema je če imaš goro analitikov, ki znajo samo python in dobijo mimogrede tudi kakšno aplikacijo za končno uporabnike za razvit, v tem primeru pač žrtvuješ primernost orodja zato da uporabiš trenutno znanje.
Klienta pač ne boš delal v pythonu, če imaš za to kaj boljšega. Ampak dnevne zaključke pa brez problema zmelje python v analitiko in statistiko ki jo rabiš za naslednji delovni dan.
V originalnem članku piše, da je 80% anketirancev hobi programerjev. Od tu čudni rezultati.
Ne, 80% jih kodira TUDI za hobi, poleg programiranja v službi. Le 4% sodelujočih v anketi je zgolj hobi programerjev.
The majority of our survey respondents this year were people who said they are professional developers or who code sometimes as part of their work, or are students preparing for such a career. About 4% of respondents code as a hobby but not as a profession, and just under 2% of respondents used to be professional developers but no longer are.
Da se malo ven povlečem Tisti ali, ali, pa to, pa ono, pa 4, pa 2% mi ni glih delovalo merodajno. Bolj sem gledal koliko jih je omenilo C. Brez poznavanja tega si mrzel v primeru hroščkov IDEjov, itd..Profesionalni programer ga po moje mora obvladati, ali pa je v naši skupini hobistov, ki se sproti učimo in rešujemo problemčke. Update na update
Biznis aplikacija je kaj točno zate? Klient za vpogled v baze podatkov? Še kaj dodatnega računanja?
Imaš core biznis process, da lavfa sploh biznis, potem pa imaš analitični/Bi process, ki analizira ter spremlja ta process, pripravlja reporte,.. Jaz sem govoril o vsem kar ni analitično (in bolše besede kot biznis aplikacija nisem našel), kar je veliko širša zadeva kot zgolj analitični del, kjer je Python primeren kandidat.
Skratka ves software, ki res mora delat da se računi izdajajo(to je končni cilj vsakega podjetja, vse ostalo je process, ki do tu pripelje) je core zadeva in ni del analitike. In če nekaj res nujno mora delat v vsakem trenutku to ni pametno iti v Pythonu napisat, pika. Če bi hotel poenostaviti na en "test" da se smatra nek programski jezik primeren za pisanje core biznis aplikacij bi ocenil njegovo primernost za spisati spodoben CRM software iz nule.
python je pocasen in pozresen. java, ce ne laufas ravno java 6, je precej moderen jezik z zelo solidnimi temelji v JVMju. sploh ce vzames kaksen res moderen jezik kot je Kotlin na JVM platformi.
izjaviti da bos s pythonom zamenjal javo je tak kiks v temo, da sploh ne vem, kje zacet. prvic je tukaj problem performanse (zgornji link), drugic je problem v tem da je python dinamicen jezik. codebasa ki ni majhen je v pythonu nocna mora vzdrzevat. ce bos zamenjal javo jo bos s stvarjo kot je Scala ali Kotlin, ce bos C bos zamenjal z Rustom ali Gojem, C++ s Swiftom itd.
Python je kul ker je ekspresiven, ce hoces nekaj hitro nakucat skupej (in ce po moznosti noces da kdorkoli drug zna brat kodo), ker ga zna vsak zacetnik in po moznosti osnovnosolci in studenti ved ki niso racunalnistvo, in ker je interpretiran in ne rabis zaganjat VMja ali kompajlerja. ampak vse te stvari ga zgolj postavijo v doloceno niso, ne pa da omogocijo replacanje nekih drugih, bistveno drugacnih jezikov no.
Biznis aplikacija je kaj točno zate? Klient za vpogled v baze podatkov? Še kaj dodatnega računanja?
Imaš core biznis process, da lavfa sploh biznis, potem pa imaš analitični/Bi process, ki analizira ter spremlja ta process, pripravlja reporte,.. Jaz sem govoril o vsem kar ni analitično (in bolše besede kot biznis aplikacija nisem našel), kar je veliko širša zadeva kot zgolj analitični del, kjer je Python primeren kandidat.
Skratka ves software, ki res mora delat da se računi izdajajo(to je končni cilj vsakega podjetja, vse ostalo je process, ki do tu pripelje) je core zadeva in ni del analitike. In če nekaj res nujno mora delat v vsakem trenutku to ni pametno iti v Pythonu napisat, pika. Če bi hotel poenostaviti na en "test" da se smatra nek programski jezik primeren za pisanje core biznis aplikacij bi ocenil njegovo primernost za spisati spodoben CRM software iz nule.
Zanimivo, da je core sistem T24 napisan v pythonu, pa je en izmed najbolj prodajanih v bančništvu. In skrbi za vse, od transakcijskih računov, do zakladništva (poleg analitike in statistike).
python je pocasen in pozresen. java, ce ne laufas ravno java 6, je precej moderen jezik z zelo solidnimi temelji v JVMju. sploh ce vzames kaksen res moderen jezik kot je Kotlin na JVM platformi.
izjaviti da bos s pythonom zamenjal javo je tak kiks v temo, da sploh ne vem, kje zacet. prvic je tukaj problem performanse (zgornji link), drugic je problem v tem da je python dinamicen jezik. codebasa ki ni majhen je v pythonu nocna mora vzdrzevat. ce bos zamenjal javo jo bos s stvarjo kot je Scala ali Kotlin, ce bos C bos zamenjal z Rustom ali Gojem, C++ s Swiftom itd.
Python je kul ker je ekspresiven, ce hoces nekaj hitro nakucat skupej (in ce po moznosti noces da kdorkoli drug zna brat kodo), ker ga zna vsak zacetnik in po moznosti osnovnosolci in studenti ved ki niso racunalnistvo, in ker je interpretiran in ne rabis zaganjat VMja ali kompajlerja. ampak vse te stvari ga zgolj postavijo v doloceno niso, ne pa da omogocijo replacanje nekih drugih, bistveno drugacnih jezikov no.
O požrešnosti nebi, ker recimo enako napisana aplikacija v C# in v javi porabi za javo 2x več memorije. Tako da tudi java je požrešna. Ampak ker nismo več v cobol časih, da bi na vsak bajt gledali in ker je ram izredno poceni, tukaj ne vidim več problema.
Jezik, kjer TAB definira gnezdenje, je potencialno nevaren . In grd... V vim vklopiš TAB to SPACES, pa si v riti...
Ne razumem, kaj je grdega pri sintaksi jezika, ki jo praktično vsak laik lahko prebere in razume. Ena od prednosti sintakse pythona je ravno bližina našemu vsakodnevnemu sporazumevanju, vključno z manjkom potrebe po zavitih oklepajih, podpičjih in podobnih grozotah...
Če nisi ne vem kako star pythonaš, boš itak uporabljal 4 presledke za indentacijo, ne tabe in ne osem presledkov. Samo ne miksat pa bo vse v redu (famous last words na zabavah), čeprav še to ni nujno error, sploh ne do pythona 3. Tako da mi ni čisto jasno, kam meriš s tem tab to spaces argumentom. Da bi kdorkoli uporabljal tab te dni (beri: zadnjih 20 let) v pythonu je praktično neverjetno, da bi slučajno kaj vklopil v vimu pa še toliko bolj.
Drugače pa je itak vedno najbolje uporabiti najustreznejše orodje za določeno delo, normalno da isto velja tudi za programske jezike. One language to rules them all ne obstaja in dvomim, da bo kdaj obstajal. Se pa menja popularnost posameznih jezikov, to pa normalno da se. Sploh ko pride kak nov igralec na sceno.
@WizzardOfOZ, Ne vem kaj si ti googlal ampak TL:DR opis Globus/T24 sistema iz Quore niti z besedico ne omenja Pythona:
A proprietary development language: Globus/T24 integrates a specific compiled language called UVBasic. You can read for instance: 'J2EE application server', 'user interface through browser', 'HTML and XSLT', 'connectivity through XML and Web Services', 'C language code', 'Java development environment'...
Ko sem explicitno zraven python napisal pa sem našel celo nek devops in reporting plugin v pythonu za T24... Pa tudi če ti celo uspe najti nek soliden primer z Pythonom to ne bi spremenilo dejstev o primernosti tega jezika, kdo pravi da je svet popolen in vsi izberejo najbolj primerne jezike za rešitve, ker sem že prej omenil da včasih je tudi obstoječe znanje zaposlenih potrebno upoštevat ko iščeš primernega (čeprav se to izkaže za napako dolgoročno).
Ne vem kaj se sploh prerekamo, to da python NI konkurenca (ne v smislu da je slabši, ampak da ima drug fokus) jezikom kot je C# in Java NI stvar debate ampak fakt, to je jasno iz aviona vsakemu ki je malo bolj fokusiran v to ožjo stroke. Ok morda ni to jasno vsakemu code monkeyu, ampak kdor ima le malček software arhitekt znanja pa ja.
Zanimivo, da je core sistem T24 napisan v pythonu, pa je en izmed najbolj prodajanih v bančništvu. In skrbi za vse, od transakcijskih računov, do zakladništva (poleg analitike in statistike).
Bulšit alert.
"The Platform Framework is not a product but a set‐up (architecture) in which the bank runs its Temenos Core Banking system3 in its choice of Java application server, benefiting from high levels of scalability, efficiency, flexibility and resilience. It also prepares the bank for the future of technology such as the use of in‐memory database."
Andrej0, java je tukaj za kominikacijo in kliente. Vse zadeve v coru so napisane v pythonu. To ti garantiram, ker ravno delamo en projekt za njih in delam vse v pythonu. Take so bile tudi njihove zahteve. Pa to kar mi delamo laufa na AIX-u.
Andrej0, java je tukaj za kominikacijo in kliente. Vse zadeve v coru so napisane v pythonu. To ti garantiram, ker ravno delamo en projekt za njih in delam vse v pythonu. Take so bile tudi njihove zahteve. Pa to kar mi delamo laufa na AIX-u.
Ne razlagaj to meni. Raje razloži to Temrosu in njihovem prodajnem oddelku, ki naokoli razlaga, da Core deluje na Javi v okolju Java EE strežnikov.
Ne, oni razlagajo, da so vmesniki in ekrani (tisto kar stranke vidijo) na javi, core je zaklenjen in stranka ne dela nič v njem - ne more, niti nima soursov, da bi lahko kaj naredili.
Tale T24 je kot jeti, to se mi še ni zgodilo da kak tako velik glomazen product ne bi bilo možno z googlanjem zanesljivo ugotoviti v čim je product spisan, čeprav ti odgovori namigujejo da to ni python ti bom verjel da je, vsaj nek večji del. Zadeva je namreč očitno precej večjezična, veliko so zlo verjetno pohandlali na database layerju.
Ne, oni razlagajo, da so vmesniki in ekrani (tisto kar stranke vidijo) na javi, core je zaklenjen in stranka ne dela nič v njem - ne more, niti nima soursov, da bi lahko kaj naredili.
To, da v svojem materialu navajajo, da "Core" deluje na Java EE strežnikih, kot so JBoss, IBM WebSphere, se ne sklada s tvojo izjavo, da so to vmesniki in ekrani. Ravno tako tudi ne pomaga, da omenjajo JDBC za povezjlivost s podatkovnimi bazami.
Ravno tako tudi ne pomaga, da to ni edini letak, ki namiguje na jezike in tehnologije, ki niso Python.
Open standards: coded for high-performance reliability and provided in open C or Java languages, T24 is based on established, independent and non-proprietary industry standards. Hardware and database agnostic, T24 uses an open J2EE application server, provides open connectivity through XML and Web Services and features an open, browser-based user interface using HTML and XSLT. T24 is the only core banking software able to run natively in both .Net and Java environments. This means that you can choose the best vendor or environment for your own needs, and change without altering your T24 investment – for maximum investment longevity. Native support means that you can use local Java or .Net programming to tailor the functionality and flexibility of T24. This extends local functionality and flexibility without compromising your ability to upgrade to later versions of T24.
At Temenos’ user group meeting in Berlin last week, the supplier set out its plans for a Java version of T24 and full componentisation. It also signed a strategic partnership with Capgemini. ... he migration from the current C deployment is relatively mechanical but optimisation is key, says Gunning. Temenos will retain both versions. The C version is very well proven, he says, and if Temenos did not have a version that could run on Windows then it would be closing off a major platform.
Interview was more about core java concepts accompanied by a couple of programming questions. ... He took 3 mins to read my profile. Interviewer asked me questions in java. I said i am a PLSQL developer not java. Interviewer said I am done with your interview and you can leave for the day.
Today, Commonwealth Bank of Australia (as mentioned in the article) has indeed successfully migrated to SAP Core Banking. Westpac is in a similar transformation to Oracle Core Banking. Some European banks, eg Nordea, are slowly moving to Temenos T24, a Swiss java based core banking system. Danske Bank built their own. It was expensive and, afaik, still has issues.
Ne se kregat, java in python sta sranje. Identicno. Eden ima tabe, drugi .equals, kar sta lepa pokazatelja, da je bil na zacetku nekdo pametnjakovic, pa je zabluzil (destruktorji, __, ipd.). Zdaj se saga zaradi inercije vlece naprej. Mogoce, dam pythonu majhno prednost, ker ni redefiniral vse standardne izraze od prej, in ker python developerji niso bolestno usekani na blazno pretiravanje z objekti (spaghetti koda ali pa ravijoli - oboje je neberljivo, ko pa prisilis pastakoderje, da je objekt v locenem fajlu, dobis pa horror na steroidih). Ampak, oboje enajo sranje, naj ju cimprej pobere,
.
. 
. In grd... V vim vklopiš TAB to SPACES, pa si v riti...